Odlikovanje je prof. Lovru Sodji, dolgoletnemu nekdanjemu profesorju in pedagoškemu vodji slovenske Glasbene šole v Celovcu ter dolgoletnemu predsedniku Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva Ljubljana, v okviru slovesnosti v avstrijski rezidenci svečano izročila avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berka.

Republika Avstrija Sodjo odlikovala že drugič

Veleposlanica je ob tem poudarila, da podelitev visokega avstrijskega odlikovanja ni pogost dogodek in še redkeje se zgodi, da je ena in ista oseba te časti deležna dvakrat. Avstrija je profesorja Lovra Sodjo za njegove zasluge za kulturne odnose med Slovenijo in Avstrijo, zlasti kot profesorja in pedagoškega vodjo slovenske Glasbene šole v Celovcu, že decembra 2005 odlikovala z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost. Veleposlanica je Sodji, ki že vrsto leto nadvse uspešno povezuje ljudi z obeh strani meje, še zlasti med avstrijsko Koroško oz. Južno Koroško in Slovenijo, tokrat izročila Zlati častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo, s katerim  ga je odlikoval zvezni predsednik Republike Avstrije Alexander Van der Bellen..

Z neutrudnim osebnim prizadevanjem sooblikoval odnose med državama
»Na veleposlaništvu smo zelo veseli, da smo imeli v preteklih letih priložnost in možnost, da ob podpori Avstrijskega kulturnega foruma Ljubljana, skupaj s profesorjem Lovrom Sodjo zmeraj znova izpeljemo Koroške kulturne dneve v Ljubljani,« je dejala veleposlanica Berka. V nadaljevanju je poudarila, da Republika Avstrija profesorju Lovru Sodji tako izreka priznanje za njegova neutrudna osebna prizadevanja in osebno vnemo, s katero je desetletja glasbenikom, pisateljem in likovnim umetnikom, zlasti iz vrst slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ponudil ustrezen oder v Ljubljani in tako sooblikoval odnose med Slovenijo in Avstrijo.

»Ne bom skromen in bom povedal, da sem ponosen na prejem tako visokega avstrijskega priznanja, saj je že drugo priznanje Republike Avstrije za moje delo,« je ob tej priložnosti povedal profesor Lovro Sodja. Ta se je v svojem nagovoru zahvalil za priznanje in odlično sodelovanje s sosednjo državo ter se sprehodil skozi svoje plodno delovanje na kulturnem področju

Tvorni prispevek h krepitvi dvostranskih odnosov
Kot je med drugim navedeno v utemeljitvi, je leta 1938 rojeni  Sodja od leta 2005 zelo aktiven član upravnega odbora Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva v Ljubljani,. Od leta 2011 je tudi predsednik društva. V tem času je pomembno in tvorno prispeval h krepitvi dvostranskih odnosov med Avstrijo in Slovenijo. Poleg vsakoletne organizacije Koroških kulturnih dni v Ljubljani, društvo organizira tudi strokovne ekskurzije v sosednjo Avstrijo in skrbi za sodelovanje z drugimi sorodnimi društvi in klubi iz Celovca, Dunaja, Gradca, Maribora in Ljubljane. Letos je Sodja prejel tudi častno priznanje Zveze kulturnih društev Ljubljana za izjemen prispevek na področju medkulturnih izmenjav in krepitev vezi med Slovenijo in sosednjo Avstrijo.

Več kot 540 avtorskih člankov, vesti in intervjujev

Sodja je od leta 1979 do 2004 poučeval flavto na slovenski Glasbeni šoli na avstrijskem Koroškem in je bil od leta 1986 do 1997 njen pedagoški vodja. Za svoje delo na avstrijskem Koroškem je prejel tako nagrade kot priznanja v Avstriji, nekaj priznanj pa tudi v Sloveniji. Tudi danes pa še organizira koncerte slovenske Glasbene šole na Koroškem v Ljubljani.

Poleg svojih dejavnosti v okviru društva je Lovro Sodja tudi publicistično zelo dejaven – že od leta 1962 je dopisnik za medije v Sloveniji, od leta 1985 je pa tudi dopisnik za avstrijske slovenske medije (Naš tednik, Slovenski vestnik, Nedelja) in od leta 2003 tudi dopisnik celovškega tednika Novice, v katerem poroča o mednarodnih kulturnih dogodkih v Ljubljani. Do danes so mu mediji v Sloveniji, Avstriji, Italiji in Nemčiji objavili skupno prek 540 avtorskih člankov, vesti in intervjujev. Izdal je še tri knjige, med njimi Mojih dvajset glasbenih let na Koroškem. Ter Glasba, ples in gore, ki jo je med drugim občinstvu predstavil tudi v večnamenski dvorani Osnovne šole Log – Dragomer.

Pred izidom je pa tudi njegov obširen zbornik Enotni slovenski kulturni prostor v besedi in sliki, v katerem je zbral 1.550 raznih člankov s kulturnega področja Alpe–Jadran, od leta 1957 do 2019, ki ga posveča vsem novinarjem in fotografom tega področja.

Kot smo še lahko izvedeli, pa je profesor Lovro Sodja še veliko več, je tudi zlat element čezmejnega sodelovanja katerega družbena angažiranost in predanost je v preteklih desetletjih pomembno zaznamovala odnose med Avstrijo, zlasti avstrijsko Koroško, in Slovenijo.

Več kot šest desetletij zbiranja člankov

Ljubljana 10. september 2019 – 1552 povzetkov člankov, poročil, vesti, intervjujev in knjižnih recenzij je Lovro Sodja zbral v 130 strani dolgem zborniku »Enotni kulturni prostor v besedi in sliki«. Tega je predstavil v ljubljanskih Križankah, posvetil pa ga je vsem novinarjem in fotografom ter vodstvom kulturnih ustanov.

V zborniku so predstavljeni članki iz področja vokalne in instrumentalne glasbe, glasbenega  in baletnega šolstva, zborovodstva, baletnega in opernega ustvarjanja, urednikovanja, dopisništva, mednarodnih glasbenih tekmovanj v okviru Evropske zveze glasbenih tekmovanj za mladino, kulturnega delovanja zamejskih Slovencev, mednarodnega delovanja prijateljskih društev in klubov planinske publicistike in fotografije od leta 1957 do začetka leta 2019.

»Te članke sem pričel izrezovati in shranjevati za namen, da se zgodovini ohrani razdobje kulturnega sodelovanja Slovenije in srednje Evrope zadnjih dvainšestdesetih let v pisni obliki. Poizkušam biti kronist kulturnih dogodkov ustvarjanja v slovenskem kulturnem prostoru, » je pojasnil Sodja, ki zase pravi, da je časopisni in knjižni molj. Podatke je črpal iz 63-ih časopisov, revij, zbornikov, slovenskih TV in radijskih postaj iz Slovenije, Avstrije in nekaj tudi iz Italije, objavljenih so še povzetki člankov iz še petnajstih časopisnih hiš in lokalnih glasil iz Italije, Nemčije, Češke, Nizozemske, Norveške in Makedonije, kjer je Sodja deloval. Dobra tretjina objavljenih člankov, uvodnikov in intervjujev ter pisem bralcev je plod Sodjevega avtorskega dela, objavljeni pa so bili od leta 1962 dalje v različnih slovenskih časopisih, od leta 1986 dalje pa v slovenskih časopisih v avstrijski Koroški.

V. Lovrenčič, Foto: V. L.