Včasih vznikne ideja čez noč, do realizacije pa ne pride nikoli. Včasih pa v človeku dolgo zori, potem jo na glas pove drugim in že je tukaj akcija. Ideja se je porodila Neveni, podprli so jo vsi člani gledališke skupine in stekla je akcija. Zakaj ne bi Prešernove Zdravljice slišali enkrat drugače, kot smo jo vajeni.
Ivica je tekst omenjene pesmi razdelil med recitatorje, Nevena je kontaktirala LPP Ljubljana. Januarja je MAH TEATER posvetil vajam in učenju Zdravljice ter usklajenemu deklamiranju in do realizacije je bilo treba počakati le še na praznični dan. Med pripravami za flash mob je režiser Matija omenil, da bi najbolj »zažgali«, če ne bi recitacij pripravili le za snemanje na avtobusu, temveč že na medkrajevnem avtobusu in kasneje še na mestnem avtobusu do LPP – med pravimi potniki kot poslušalci. Rečeno, storjeno. Nekateri malo skeptični, drugi prestrašeni, nekateri bolj, drugi malo manj samozavestni smo se v torek zjutraj le vsi znašli na avtobusu in akcija je stekla. Potniki na vrhničanu, kot krajani rečemo avtobusu, ki vozi iz Vrhnike v Ljubljano, so bili prijetno presenečeni in zadovoljni s predstavo. Snemanje flash moba je potekalo med vožnjo avtobusa na relaciji od remize do Stanežič, počasi, da je snemalka Tara lahko dokončala delo. Med vožnjo se nam je pridružila novinarka s TV Golica, posnela je več razgovorov z recitatorji in idejno animatorko ter napravila krajšo reportažo, ki je bila na TV Golica predvajana 10. februarja. Krajši prispevek je še isti dan objavila tudi RTV Slovenija. Posredovala jim ga je naša Tara. Praznovanje s tem ni bilo zaključeno. Igor se je dogovoril z zaposlenimi v Narodni galeriji, da skupina nastopi tudi v njihovih prostorih. Ker je bil dan odprtih vrat, je bilo obiskovalcev precej. Nastopili smo dvakrat, na dveh različnih lokacijah v galeriji in obiskovalci so nam prisluhnili in nas nagradili z aplavzom. Kot se za prave navdušence in ljubitelje Prešernove poezije spodobi, smo zadnji nastop v živo pripravili na Prešernovem trgu v Ljubljani pred spomenikom tega velikana slovenske poezije.
Vtisi sodelujočih so bili zelo različni. Za vse pa je bila to novost, prijetna sprememba pri delovanju, ki pa jo že dolgo poznamo pri predstavitvi različnih umetnikov, glasbenih in gledaliških del v tujini. Vsekakor si dogodek zasluži ponovitve ali ob takšni ali ob kateri drugi priliki. Izkušnje, ki smo jih pridobili, so dragocene in bodo zagotovo pripomogle k delu v bodoče. Vsem, ki vas dogodek zanima pa sporočamo, da si ga boste lahko ogledali tudi na Youtubu – spremljajte nas na naši internetni in FB strani.
Dragica Krašovec