27. septembra 2024 smo prvič skupaj brali na Ferjanki. Dogodek je bil del akcije Beremo v gozdnih knjižnicah in samo del naporov Nacionalnega meseca skupnega branja (NMSB), s katerim kopica pobudnikov, sofinancerjev, partnerjev, tudi medijskih, podpornikov in častnih pokroviteljev zadržuje nadaljnji upad bralne pismenosti na Slovenskem. Skupno akcijo branja v javnosti, kjer lahko dosežemo tudi mimobežne posameznice in posameznike, katerih oko se preredko zaplete v brezčasne trenutke, ki jih prenaša beseda, smo organizirali na Svetovni dan turizma, ki je letos potekal na temo »Turizem in mir«. 
Branje, turizem in mir imajo skupni imenovalec v medkulturnosti, v sprejemanju, v izmenjavi med kulturami in  komunikaciji med deležniki. Zato smo k branju povabili naše občanke in občane, ki prihajajo iz tujine. Brali so v svojih jezikih in še na kratko opisali oziroma prevedli, kaj so brali. Naši Rusinji: Yulija in njena hči Sofia sta prebirali Mihaila Ljermontova; prva njegovo Tri Palme, druga pa Burjo, Yulijin mož Vlado pa pesem Uznik Aleksandra Puškina. Zaradi Sofie je bila prireditev medgeneracijska. Sicilijanec Rosario je prebiral koščke njemu ljubih kriminalk, z ženo Polono dodala sta še Kosovelovo pesmico Otrok s sončnico, on v italijanskem, ona v slovenskem jeziku. Ena od Nikinih gostij iz Amerike, ne vem več, ali Suzy ali Suzanne, je kar s telefona prebrala na hitro izbrano pesem, saj še uro prej ni vedela, da bo na odru. Sledile so še naše domače bralke: Vilma, Boža, Danica in Alenka, nekatere so strnile tudi vtise. 
Vilma je zapisala: »Letošnja tema sta bila turizem in mir. Ker si turizma ne moremo predstavljati brez večjezičnosti, smo na Ferjanki brali tudi v tujih jezikih. Zbrali smo se ob 17:00 in napolnili polico, ki je čakala na knjige v novi gozdni knjižnici. Nejc je skuhal aromatičen planinski čaj. Z Darijanom sta vse pripravila za ta literarni dogodek v gozdu, celo vreme sta naročila tako, da smo lahko sedeli pod drevesom in poslušali prozo ter poezijo. Inšpektor Montalbano nas je pozdravil v italijanščini z okusom sicilijanščine, ruski jezik pa itak zveni tako poetično, da bi človek kar poslušal in poslušal, tri nonice so klepetale in malo opravljale v istrskem dialektu, gostji iz Amerike sta z nami delili nekaj verzov, z Zlato ladjo smo odpluli še v otroška leta. Seveda tak dogodek ne more brez slovenskih klasikov: Prešerna, Kosovela, Menarta in brez povesti o pravljičnih gozdnih likih, ki jih lahko vsak uzre, samo če želi ali tako verjame. Dogodek je bil pravo doživetje in bilo bi lepo, če bi postal tradicionalno srečanje ljubiteljev lepe besede. Zato, pridite in prinesite kakšno knjigo, preberite nekaj, kar se vam je vtisnilo v srce, ter poslušajte, kaj berejo drugi!"
Boža dodala: »Zbrala se je običajna družba. Mislim, da smo preživeli prijetne trenutke ob branju sestavkov, ki so bili posamezniku v spominu kot najljubši. Meni se je oglasil spomin na  rano mladost vse do prvih Cicibanov. Iz zbirke Vse najboljše, Ciciban!: Sto in več najboljših sem prebrala zgodbico Peter Nos je vedno vsemu kos Primoža/Leopolda Suhadolčana in pesmico Mateja Bora: Jaz sem pa pogumna punčka.«
Danica zaključila: »Prebrala sem pesem iz Kosovelovih Integralov o Evropi in njenem minevanju. Jaz sama sem bila močno presenečena, kako se po 100 letih zgodovina ponavlja: podobni občutki kot tedaj so prisotni še danes ali pa ponovno danes. Izjemno vizionarsko je Srečko Kosovel dojel tedanji trenutek, kot ga doživljamo ravno ta čas. Mladi ljudje, ki so srečanje organizirali, so nam pripravili zelo prijeten ambient pod krošnjami in še vreme nam je šlo na roko.«
Ob prebiranju poezije in proze smo organizirali tudi nabirko knjig za našo gozdno knjižnico. S knjigami smo skoraj zapolnili prvo polico v prostorih kolesarskega društva Dr. Mud. Sveže organizirano športno društvo je svoje, tudi kulturno poslanstvo v tem letu že doseglo z organizacijo nekaj koncertov in kino predstave. V resnično unikatnem ambientu zdaj, z vzpostavitvijo gozdne knjižnice, pa nudi vsem, ne le kolesarjem in pohodnikom, možnost, da na jasi sredi gozda še kaj preberejo. Dogodek smo soorganizirali: že omenjeno društvo Dr. Mud in tudi uveljavljeno društvo DVIG, ki vsa leta organizira številne medgeneracijske literarne dogodke v naši občini in Cankarjevi knjižnici na Vrhniki v počastitev Nacionalnega meseca skupnega branja ter o tem redno o poroča na tem mestu. 
Da je bila prireditev uspešna, dokazuje še  mnenje mladega nabiralca kostanja, ki ga je naša združba presenetila in je prisluhnil programu: »Ej, stari, še najbolša je bla una tastara na konc!« Padel je na Alenkino branje Minattijeve Nekoga moraš imeti rad.

Darijan Novak za društvi Dr. Mud in DVIG