Izstopile smo na Bledu, kjer se je za ta letni čas sprehajalo precejšnje število  gostov. Nekateri so posedali na klopcah ob jezeru in opazovali labode, drugi so se greli na terasah bližnjih gostinskih lokalov, najbolj športno navdušeni pa so že hiteli po urejenih poteh okoli jezera. Kavica v Vili Prešeren nas je povsem predramila in oprema  lokala navdušila, saj je veliko stvari  v njem zares spominjalo na stvaritve velikega Prešerna. Potem smo s čvrstim korakom krenile po šest kilometrski poti okoli jezera. Narava je bila odeta v čudovite jesenske barve, po jezeru so počasi drseli posamezni čolni, z blejskega gradu so se slišali glasovi navdušenih obiskovalcev in cerkvica, obsijana s soncem je spokojno počivala na otoku. Pohod ni nek športni presežek, pomeni pa sproščeno hojo ob klepetu in druženju s prijatelji, zato mine hitro in človeku ne povzroča večjih obremenitev. Na cilju si človek zaželi še znamenite blejske "kremšnite". A glej ga šmenta, nekateri ugodnejši gostinski lokali so v tem času zaprti, v prestižnih lokalih in hotelih pa jo ponujajo po ceni sedmih ali celo devetih Evrov, kar se nam je zdelo preprosto oderuško. Tudi kje drugje smo že jedle to odlično slaščico po zelo dostopnih cenah. Urške smo kljub temu preživele  lep dan in se prehitro vrnile v meglen in hladen domači kraj. Vsaj dom, ki nas je pričakal, je vselej domač in topel.

Dragica Krašovec, Društvo upokojencev Dragomer-Lukovica