Gospa je
bila rojena v Trstu leta 1939 in se vse do današnjih dni odlično spominja
časov, ki jih je kot otrok preživela med Slovenci v Italiji v času, ko so
fašisti že krepili svoj vpliv, pouk je tudi v slovenskih šolah potekal v
italijanskem jeziku, doma pa so za zaprtimi vrati hiš ljudje uporabljali materin
jezik, torej so govorili slovensko. Otroci so težko razumeli, zakaj je doma vse
tako preprosto, v trgovini, pekarni, na tržnici pa so ljudje govorili
italijansko, otrokom še neznan jezik. Moške so pogosto mobilizirali ali celo
zaprli; ženske so morale poskrbeti za materialno in socialno varnost družin,
vzgojo otrok in pri njih, kjer so pridelovali zelenjavo in jo prodajali na
tržnici, tudi skrb za delo na njivah. Živeli so pri Svetem Ivanu, o kraju
pišejo tudi drugi avtorji iz zamejstva. Avtorica pa več v delih Mandrija in
Pnče, saj ste o tem ste že veliko lahko
prebrali, ko se je pisateljica predstavila na Vrhniki.
Evelina je
maturirala v Trstu, diplomirala v Ljubljani in kar nekaj časa preživela med
Ljubljano in Trstom tudi kasneje po končanem študiju. Dobro pozna življenje
tržaških Slovencev in težave, s katerimi se srečujejo tudi dandanes.
Pripovedovala nam je o težavah z rojstno domačijo, ki se ji je morala
odpovedati, saj tam danes novogradnje služijo interesom tistih, ki imajo moč in
denar. Pogovarjali smo se o šolanju slovenskih otrok v zamejstvu danes in izvedeli marsikaj zanimivega, ne le iz
profesionalnega obdobja, temveč življenja žene, matere, intelektualke,
literarne ustvarjalke in kritične opazovalke razmer v današnjem času. Veliko let je delala v mladinskem programu
Televizije Slovenija in napisala preko 70 scenarijev za oddajo Radovedni Taček.
Veliko del je napisala za otroke ter jim v svojih delih približala življenje v
tržaškem okolju. Še vedno piše. Močno jo je prizadelo dogajanje v Gazi in v
Ukrajini. Ti dogodki so jo vzpodbudili, da piše spet tudi o dogajanju med
Slovenci v Italiji v času okupacije. Kako hitro je minil čas, smo ugotovili, ko
smo se poslavljali. Neverjetno čila gospa pri poznih osemdesetih, pronicljiva,
kritična in ustvarjalna, je v vseh nas zapustila prijetne in nepozabne občutke.
Naša mentorica se ji je kasneje pisno zahvalila in prejeli smo sledeč odgovor: »Draga
gospa Alenka Logar Pleško! Hvala vsem
za prijetno druženje. Počutila sem se, kot bi prišla med prijatelje, s
katerimi se lahko odkrito pogovoriš. Ljubica mi je povedala, da je bil vaš oče
dr. Tine Logar. Bil je moj profesor in ostal mi je v lepem spominu. Prisrčen
pozdrav članicam in članom bralnega društva. Zelo bogati ste in verjamem, da
bogatite vse okrog sebe. Evelina Umek"
V maju smo brali tudi delo Liu Zakrajšek naslovom Zajtrk prvakinj. Avtorica je
pesnica, pripovednica in prevajalka. Sodi med mlajše avtorje in to je njen prvi
roman. Vsebina se je močno dotaknila mnogih bralcev, saj nam pisateljica v
svojem prvencu na doživet, dinamičen in realističen način opisuje stisko treh
mladih deklet, ki se mesečno borijo s tem, kako zagotoviti denar za pokritje
najemnine za sobo. Živijo v majhni podstrešni sobici, vse prej kot primerni za
normalno življenje in študij. Preživljale so se v glavnem kot hostese in z
drugimi priložnostnimi deli preko študentskega servisa. Opisuje njihovo delo,
konflikte, težave usklajevanja dela in študija ter še marsikaj, s čimer se
dnevno srečujejo. Piska nas
opozarja preko literarnega dela na težave mlajše generacije, ki šele vstopa na
trg dela. Težave, kot so: prekarnost, slabo mentalno zdravje, osamljenost, vedno
večja razredna segregacija, visoke cene nepremičnin in številne težave
nepremičninskega trga, spremljajo mlade po zaključku šolanja in zanesljivo
vplivajo na njihov položaj v družbi. Branje je
tekoče, zanimivo, všečno in v bralcu
odpira vedno nova vprašanja, zakaj družba ob vedenju za vse te težave ne
napravi koraka v pravo smer.
Pred nami so
počitnice, časa za branje bo veliko. Prebrskajte med naslovi slovenskih
avtorjev, za vsakega, še tako zahtevnega bralca, je možnosti izbire dovolj. S knjigo v roki pa v senco in na ležalnik. Zdravo,
poceni, zabavno in koristno, poskusite! S krožkom
nadaljujemo v jeseni.
Dragica Krašovec





