JSKD RS Območna izpostava Logatec je v zimskem času razpisal lutkovno delavnico z naslovom Gledališko-lutkovna delavnica pod vodstvom gledališke igralke in pevke Lidije Sušnik. Ker v Mah teatru, katerega članica sem, stremimo k nadgrajevanju gledališkega znanja, sem se udeležila omenjene delavnice, ki je potekala februarja in marca v Logatcu. 
Delo je potekalo po korakih. Začelo se je s predstavitvijo vsega, kar je potrebno za izvedbo lutkovne predstave. V uvodu smo bili deležni vaj za telo in glas kot pomembnih dejavnikov za nastop. Pri navodilih za pisanje scenarija smo se seznanili, kako naj bo zgodba zgrajena in nujnost upoštevanja didaskalij. Hkrati naj bi ob nastajanju scenarija v mislih že imeli predstavo o lutkah. Teh je seveda več vrst, kar pomeni tudi različne možnosti izdelave le-teh. Ob tem smo razmišljali tudi o postavitvi scene, ki mora podpirati zgodbo. Scenarij smo si izbrale iz nabora Slomškovih basni, ki ga je pripravila mentorica. Vsaka od udeleženk je izbrala eno  basen, vse pa so bile takšne, da se je v njih pojavilo manjše število likov, kar je v nadaljevanju omogočilo, da lutkovno igre lahko izvede ena sama oseba.
Sama sem izbrala basen Veverici in opica. Najprej sem napisala scenarij, ki sem ga skupini predstavila na naslednjem srečanju. To je vključevalo komentarje in predloge za morebitne izboljšave samega scenarija. Predlog mentorice glede na izbrano igro se je nanašal predvsem na situacijo, ko bodo hkrati nastopili vsi trije liki iz zgodbe, kar bi lahko bilo tehnično težje izvedljivo glede na to, da sem vse like vodila sama. Zato sem se odločila, da bom igro izpeljala sede, z dodatno ploščo, na katero bi eno od lutk lahko odložila, še vedno pa bi bili vsi trije liki v kadru. Izdelave ročnih lutk sem se lotila premišljeno tudi zato, ker sem imela na voljo le dve roki in tri lutke. Veverici sem izdelala na podlagi dveh mehkih žogic, ki sem ju preoblikovala v dve košatorepi osebi različnih karakterjev. Opici sem oblikovala tačke, kar je omogočilo, da je delovala bolj gibljivo in ne tako togo kot veverici. 
Na zadnjem srečanju smo udeleženke odigrale vsaka svojo lutkovno igro, čemur so sledili drobni popravki in na podlagi teh ponovna izvedba. 
Z izbranimi lutkovnimi igrami smo se udeleženke lutkovne delavnice aprila predstavile na odru Jožefove dvorane v zavodu Dom Marije in Marte v Logatcu. Mentorica je posamezne odigrane basni prepletala s petjem in pripovedjo o A. M. Slomšku. 
Ob koncu lahko izrazim zadovoljstvo in zahvalo za pridobljeno znanje na delavnici, saj sem na petih triurnih srečanjih dobila imeniten vpogled v proces nastajanja lutkovne predstave. To je še dvignilo moje navdušenje do nadaljnjega ustvarjanja v lutkovni skupini Mah teatra, kjer bom dobljeno znanje z veseljem podelila.

Nevena Kralj