Oktobra je spet zaživelo delo bralnega krožka v društvu DVIG. Otvoritveno srečanje smo imeli s poslušanjem koroške avtorice Helge Mračnikar in urednika Mohorjeve družbe, ki sta predstavila avtoričino knjigo Mamin glas. To je pretresljiva pripoved o življenju koroških Slovencev, še posebej avtoričine mame in njene družine v obdobju pred drugo svetovno vojno in po njej na avstrijskem Koroškem, nadaljevali pa smo z branjem knjige Gorica, avtorice Mateje Gomboc.
V središču romana je mesto Gorica, ki se je zgodovinsko gledano razdelilo na italijansko Gorico in jugoslovansko Novo Gorico. V tem izjemno turbulentnem času se je najprej zgodila vojna in Italijani so okupirali mesto, sledila je kapitulacija Italije in prihod Nemcev ter popolno uničenje mesta in naselij v okolici. Prebivalci so čez noč postali begunci. Po koncu vojne se je pričela gradnja Nove Gorice. Uničilo se je veliko obdelovalne zemlje za gradnjo stanovanj, tovarn in drugih objektov, ki jih kraj potrebuje za delo ter življenje v njem.
Gradnjo Nove Gorice spremljamo v zgodbah štirih žensk: Ajdovke Mateje, Furlanke Pine, Goričanke Dore in Pinine hčere Lili. Zgodbe so povezane, izjemno dinamične in v njih je zaznati pisateljičino izjemno dobro ter pronicljivo poznavanje zgodovine in dogodkov iz tistega časa. Bralec lahko natančno spremlja razpad večjega mesta, ki razpade v dve polovici, loči pa ga meddržavna meja.
Ne vem, koliko poznate mesto Gorica in dogodke v njem v zadnjih osemdesetih letih, saj tudi mnogi domačini priznavajo, da marsičesa iz tega obdobja niso vedeli. Meja, ki je bila tedaj tam, je zarezala v mesto, med polja, travnike in vrtove, še posebej pa med ljudi ter njihove družine. Pripoved je napisana čutno, dotakne se slehernega bralca, predvsem pa mu na izjemno berljiv način približa dogajanje v tistem času.
Nekaj povsem drugačnega je knjiga Kenozoik spod peresa avtorja Blaža Kutina. Prvotno je pisatelj želel narediti scenarij za film, a se je med samim pisanjem premislil in besedilo priredil v roman. To je pravzaprav triler, v katerem se prijatelji medicinske sestre Lene in njen partner odločijo, da preizkusijo najnovejši priročnik znanega ameriškega avtorja o samopomoči. Zgodba se prične zapletati na različnih področjih življenja sodelujočih, a zdi se vse povsem resnično in možno, dogodke lahko povežemo ali pa tudi ne. Bralcu taki zapisi odpirajo vrsto vprašanj predvsem o tem, kako ljudje lahko hitro in naivno verjamemo slehernemu avtorju, ki se proglaša za strokovnjaka, ne da bi se tudi vprašali, kakšne posledice lahko naše ravnanje povzroči v nas samih ali pri ljudeh, s katerimi živimo. Ni lahkotno branje, daje pa bralcu veliko v razmislek.
Knjiga z naslovom Tramp je delo avtorja Jerneja Dirnbeka. Pisatelj je sicer član rockovske skupine MI2, glasbenik, kitarist in avtor mnogih besedil, ki jih izvaja ta skupina. Knjiga naj bi žanrsko sodila med kriminalke. Junaka romana ugotovita, da sta precej zavozila svoje življenje in zato najbrž nikoli ne bosta finančno uspešna. Zato se odločita, da izvedeta ugrabitev. Z ljubljanskih ulic ugrabita brezdomca, ki pa ga nihče ne pogreši. Zgodba z elementi komedije in kriminalke se nadaljuje ter bralca pritegne, da razpletu sledi do konca. Avtor ni želel napisati zgolj zgodbe ampak v svojem tekstu tako kot v mnogih besedilih, ki jih izvaja glasbena skupina, ponuja razmislek o socialnem protestu.
Vsaka od knjig, ki smo jih brali, je delo slovenskih avtorjev in ponuja bralcu zanimivo branje, predvsem pa ga prisili v razmislek o ravnanju naše družbe pred desetletji in danes.

Dragica Krašovec

Bralni krožek Društva DVIG vabi nove člane na bralni srečanji v Dom krajanov v Dragomerju:

8. januarja 2025 ob 18:00 bomo obravnavali Ferija Lainščka in njegov roman Kurja fizika, v katerem  nadvse živo in nepozabno upodablja svoja otroška leta.

22. januarja 2025 ob 18:00 bomo obravnavali avstrijskega pisatelja Felixa Kucherja, ki ima slovenske korenine, in njegov roman Kamnik.