Vlada Republike Slovenije je leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Tradicionalna šolska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, že mnoga po vrsti, je bila tudi tokrat namenjena spoznavanju življenja in dela slovenskega literata, tokrat Srečka Kosovela, ki je s svojimi mojstrovinami pomembno zaznamoval slovensko literarno obdobje v 20. stoletju.
V petek, 6. februarja 2026, je na Osnovni šoli Log-Dragomer potekala šolska kulturna prireditev, s katero se vsako leto poklonimo bogatemu literarnemu ustvarjanju Franceta Prešerna in na tak način obeležimo slovenski kulturni praznik. Na šoli prireditvi rečemo kar učna ura, v kateri predstavljamo življenje in delo slovenskih pesnikov, pisateljev, slikarjev, skladateljev, arhitektov …, ki v posameznem letu obeležujejo ali obletnico rojstva ali obletnico smrti. Tokratna prireditev je bila namenjena Srečku Kosovelu, saj letos mineva 100 let od njegove smrti.
Na začetku nam je prijetno dobrodošlico zaželela gospa ravnateljica osnovne šole Log-Dragomer, magistra Mihaela Mrzlikar.
Kosovelova poezija, njegovi eseji, glose, dela za otroke in mlade, njegovi dnevniki in dramski osnutki zaznamujejo kulturno življenje še danes, ko živimo v lastni državi. Na šoli smo imeli to čast, da smo lahko Kosovelove pesmi, s katerimi je opozarjal na močan vpliv fašizma na Primorskem, povezali z razstavo Vojna za Slovenijo 1991, ki so jo na šoli postavili policijski vojni veterani, ki so sodelovali v vojni za samostojno in neodvisno državo, Republiko Slovenijo. Razstava priča o tem, kako ključna sta bila slovenski jezik in kulturna identiteta za obstoj slovenskega naroda, ki je po večstoletnih sanjah leta 1991 dočakal lastno državo. Skozi njeno vsebino nas je na kratko popeljal g. Anton Pozvek, soavtor razstave in generalni sekretar Združenja Sever Ljubljana. G. mag. Darko Repenšek, predsednik Policijskega vojnega društva Sever Ljubljana, nas je v svojem govoru spomnil, da moramo biti ponosni, da smo Slovenci samostojen narod s svojo državo in da je nekaj dnevna obrodila sadove. Spomnil nas je, da so za samostojnost, žal, nekateri policisti in pripadniki TO tudi umrli. Še posebej je želel na preprost način prikazati ta del slovenske zgodovine učencem, saj so mnogi med njimi zanjo sploh prvič slišali.
G. Stanovnik, župan občine Log-Dragomer, je s ponosom govoril, kako pomembno je v življenju, kjerkoli in kadarkoli, da imamo svojo državo in državne simbole, ki se jih ne smemo sramovati. Pravi, da se zelo rad spominja dirk Pariz-Dakar in trenutkov, ko mu je bilo najbolj hudo, in da je takrat glasno zapel Zdravljico ter tako ponovno dobil več kot potrebno motivacijo za nadaljevanje dirke.
Slovesno prireditev je s himno odprl kvintet Instrumentalnega pihalnega orkestra Policije, ki je kulturni program obogatil še s tremi skladbami skladateljev Manuela Ponca, Karla Rehfelda in Bruna Medaglia. Svoje so z glasbenimi točkami pod vodstvo ge. Mojce Lorber dodali še učenci šolskega pevskega zbora in Orffove skupine ter učenka flavtistka Iza Perko. Nastopajoči so s svojimi glasbenimi točkami navdušili vse zbrane na dogodku. Prireditev sta povezovala devetošolca Julija Kozole in Lan Gutnik, ki sta med glasbenimi točkami govorila o bogatem literarnem opusu Srečka Kosovela.
Šolska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku se je zaključila z zahvalo g. Repenška in g. Pozveka, ki sta g. županu in ge. ravnateljici v znak zahvale podelila spominsko priznanje. Po pogovoru z nekaterimi učenci smo dobili potrdilo, da je bila prireditev zanimiva in poučna.
Denis Klampfer, učitelj slovenščine na OŠ Log-Dragomer