V nedeljo, 21. oktobra, smo se štiri članice  z vodnikom Jožetom odpeljale proti Kranjski Gori. Ustavili smo se na kavici, potem pa nadaljevali čez mejo, v Italijo, do parkirišča pri zgornjem Belopeškem jezeru (929 m). Pohod smo začeli na cesti, potem pa zavili v gozd. Pot je dobro označena, potekala pa je deloma po kamniti deloma po lepi,  z jesenskim listjem posuti poti. Po poldrugi uri hoje smo prišli do lepe koče (1380 m), ki pa je bila zaprta. Odprl se nam je pogled na slikovite stene Ponc, Vevnice in Mangarta. Občudovali smo zanimivo izrezljane lesene skulpture, ki stojijo pred kočo. Sedli smo na klopi in si vzeli čas za malico.  Po krajšem postanku smo krenili  proti Malim Poncam. Na lepi razgledni plošči smo ravno še ujeli pogled na jezero, preden ga je zakrila megla. Pot nas je vodila naprej do smerne table, kjer je pisalo, da je do vrha še ena ura. Ker se je nebo pooblačilo, smo sklenili, da ta vrh pustimo za kdaj drugič. Vrnili smo se do koče, kjer se je medtem nabralo kar nekaj pohodnikov. Do izhodišča smo jo nato  mahnili kar po cesti. Bili smo veseli, da je kljub slabi napovedi vreme zdržalo. Odpeljali smo se v gasilski dom na piknik in se okrepčali z okusnim golažem, najedli pečenega kostanja in posladkali s palačinkami. 

Vodniku Jožetu se zahvaljujemo za lep in prijeten izlet.

J. Trček