V nedeljo, 9. septembra, smo izvedli čudovit sončen planinski izlet na Kepo (Mittagskogel). Velika želja je tlela za Kepo, a vsakokrat nam jo je zagodlo slabo vreme. Ta dan je bil končno na naši strani. Z vodnikom Jožetom smo se zapeljali na Dovje ter parkirali ob sotočju Žaklja in Mlince. Izhodišče je bilo Erjavčev Rovt (1065 m). Od tam smo se po strmi poti povzpeli v gozd in na planino Brvog (1425 m) do bližnje lovske koče. Nadaljevali smo po gozdni in gruščnati poti mimo razpotja studencev Koritec in Kepe. Jože nas najprej vodil po brezpotju, kjer smo grizli kolena na zelo strmi, navpični travni planoti ob žičnati ograji in mejnih kamnih. Pot skozi ruševje nas je pripeljala do vrhnjega grebena Lepe Plevelnice (1957 m). Imeli smo lep razgled na sosednjo Avstrijo, Gubno in  Kepo. Na drugi strani smo občudovali Dovško Babo in Julijce s Triglavom. Spustili smo se strmo nazaj do studenčka Koritec. Spočili smo se in pomalicali. "No, dekleta, ogrevanje je za vami. Zdaj pa naprej proti Kepi," se je nasmehnil Jože. Sledila je strmejša pot med rušjem. Kmalu smo dosegli čudovit greben. Ves čas so se odpirali pogledi na avstrijsko stran. Prečili smo tudi izpostavljene grape, kjer so nam bile v pomoč jeklenice, klini in stopi. Enkratno plezanje je popestrilo dan. Z zadnjim vzponom preko mejnega grebena med Slovenijo in Avstrijo smo prišli na vrh Kepe (2143 m). Veselje na osvojenem vrhu je bilo nepopisno. Imeli smo čudovit panoramski razgled na vrhove Julijcev ter dolino z Dravo in Vrbskim jezerom. Na vrhu stoji zanimiv kovinski križ, kjer smo se tudi fotografirali. Sestopili smo po poti vzpona. Udeleženke smo bile enotne, da je bila naša želja osvojiti Kepo, goro z veliko začetnico, izpolnjena. Vodniku Jožetu se zahvaljujemo za odlično vodeno celodnevno turo. Lepo smo se imeli.

Lili