Včasih se človek res težko odloči, ali bi obiskoval knjižne police knjižnic, morda v lastni knjižnici bolj natančno preveril naslove, sledil vsem mogočim nagrajencem, ki ob koncu leta prejemajo priznanja za dosežke v odhajajočem letu, pa še veliko tega bi se našlo. Morda že sam sprehod po pravkar zaključenem knjižnem sejmu v Ljubljani nudi vse, kar si vedoželjen bralec želi za dušo, potešitev radovednosti, pogled v zgodovino ali skok v prihodnost, podoživljanje otroških dni in še in še bi lahko naštevala. Ampak, zvesti bralci se ne pustimo zlahka speljati z uhojenih poti in zavzeto sledimo izbranim delom in dogovorjenim knjižnim naslovom. Če čas dopušča, pa si vseeno skupaj ogledamo kakšno razstavo (a ne, Milka, smo prišli na odprtje), prisluhnemo koncertu domačih izvajalcev, izbiramo dramska dela avtorjev, ki smo jih že obravnavali, in si ogledamo gledališko ali filmsko predstavo (dokumentarec o Cankarju) ter sledimo knjižnim novostim in radi prisluhnemo predstavitvi del.
Tako smo novembra vzeli v roke roman Dina Bauka Konec Znova. Avtor, sicer pravnik, ki deluje v odvetniških vodah v svojem prvencu opisuje zgodbo treh mladih fantov, ki imajo svoj bend. Pridruži se jim tudi dekle. Pripoved sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Fantje se razidejo, ko enega od njih izbrišejo. Leta 2015 je bil roman nagrajen kot najboljši prvenec, nominiran je bil tudi za nagrado Kresnik. Pisatelj je v pripovedi premišljen in ne brez očitkov času in dogodkom v obdobju, ko se roman dogaja. 

Nadaljevali smo z avtorjem Matejem Dolencem. Segli smo po romanu Morje v času mrka. Človeka, bralca seveda, prav nostalgično potegne v toplejše kraje, kjer na majhnem jadranskem otoku živi star mož, ki preživlja povsem vsakdanje otoško življenje. Je sicer prišlek, ni domačin, a na otoku živi več kot 50 let in se dobro razume z drugimi prebivalci. Družbo mu dela deček, sicer vnuk najbližjih sosedov. Še vedno se potaplja. Občuduje podvodni morski svet. Domišljija se prepleta z resničnostjo, a mož poleg ljubezni do morja še vedno neguje veliko ljubezen do nekdanjega dekleta, ki je že davno zapustilo te kraje in odšlo preko Atlantika. Možakar ji še vedno vdano pisari in pisma vtika v steklenice in steklenice meče v morje, prepričan, da jih bo dekle nekoč dobilo. Zgodba na nek način spominja na Hemingwayevo delo Starec in morje, vendar mislim, da vas bo pritegnilo tudi tole delo Mateja Dolenca. Avtor je priznan slovenski pisatelj, z obširnim opusom del za odrasle in otroke, ki ga odlikuje tudi izvrstno poznavanje morja in živali v njem. Priporočam v branje in želim obilo užitkov ob lepi slovenski besedi.

Dragica Krašovec