Alkoholne pijače so v Sloveniji lahko dostopne. Popijemo jih precej več od povprečne evropske porabe. Vsak dan pije vsak sedmi Slovenec po 65. letu starosti, vsak peti pije tvegano. Ocenjujejo, da je več kot 200.000 odraslih prebivalcev Slovenije z alkoholom zasvojenih, to je bolezensko odvisnih od njega.

Starejši moški in ženske prekomerno pijejo iz različnih vzrokov. Včasih je škodljivo pitje alkohola razvada, ki se jim vleče iz mladosti ali srednjih let, včasih v alkoholu iščejo uteho zaradi izgube smisla po upokojitvi, strahu pred staranjem in nemočjo. A ne glede na vzrok pitja, tudi pri pitju alkohola velja, da na tem svetu ni »instantnih« rešitev. Beg pred težavami z opijanjem je le začasen, stisko, od katere človek beži, še poglablja. Poleg tega alkohol človeka osami ter prej ali slej načne njegovo telo in povzroča številne bolezni kot so zgodnja demenca in okvara jeter.

Škodljivi vpliv alkohola na starejši organizem je močnejši. Zato se velikokrat zgodi, da ostareli alkoholiki potrebujejo oskrbo prej kot ostali starostniki. Oskrbovanje takšnih ljudi je za svojce težko. Alkohol človeka spremeni, da postane otopel, pri njem se razvijejo različne motnje obnašanja, lahko je agresiven. Poleg tega dolgoletno pitje alkohola prizadene družinske odnose. Tako se svojci velikokrat po eni strani čutijo dolžni pomagati, po drugi pa so čustveno ranjeni zaradi prikrajšanosti, otopelega doživljanja ali celo agresije, ki so jo doživeli v preteklosti. Posledično pri oskrbovanju večkrat pride do zanemarjanja ali celo do agresije nad sedaj nemočnim alkoholikom, kar vodi v začaran krog ponotranjenih nasilnih vzorcev. Tako vedenje je nesprejemljivo, vendar tudi do neke mere razumljivo.

Nadalje je pomembno vedeti, da ostareli alkoholiki po 60 ali 65. letu praviloma ne zdravijo svojega alkoholizma. Velika verjetnost je, da starejšega alkoholika ne glede na strokovno usposobljenost ne bomo pripeljali do uspešnega zdravljenja, saj so njegove osebnostne in zdravstvene poškodbe običajno že prevelike. Poleg tega se s starostjo zniža toleranca do alkohola – starejši človek potrebuje manj pijače, da je opit. Tako pri alkoholizmu starega človeka ni več tako vidno pitje, kakor druge pridružene bolezni in psihosocialne posledice njegovega alkoholizma. Zato je za svojce – oskrbovalce in ljudi, ki se srečujemo z njimi, nujno, da pravočasno prepoznamo težo oskrbe in ukrepamo na način, ki prekine to zanko. Če pa to ni mogoče, je za ostarelega alkoholika in za njegovega svojca lahko najboljša rešitev poklicna oskrba v domu za stare ljudi.

Vedno pa lahko – in je treba – ostarelim alkoholikom (svojcem, prijateljem ali znancem) pomagati pri ohranjanju njihovega človeškega dostojanstva. To se godi, če spodbujamo njihove še ohranjene sposobnosti. Spomnim se klošarja v domu za stare ljudi, ki je izdeloval čudovite stvari iz lesa. Znani so primeri od alkoholne bolezni zelo oslabelih ljudi, ki so na nekem področju bili do konca zelo plodni: Prešeren kot pesnik, Cankar kot pisatelj, Rembrand kot slikar … Tudi za starejše čezmerne pivce velja modrost: »Vsak človek me v nečem prekaša in v tem se od njega učim.«

Kaj konkretno lahko torej naredimo za starejšega svojca, prijatelja ali znanca, ki prekomerno pije?

1. Iščemo njegove močne točke. Usmerjamo se v tisto, kar je pri človeku dobro in pozitivno ter to krepimo! Kot smo ravno opisali, ima vsak človek (tudi alkoholik) kako področje, ki je neokrnjeno, kjer mu gre dobro. Če to njegovo področje najdemo, ga v njem spodbujamo in pohvalimo, krepimo njegovo človeško dostojanstvo, za svojce pa je to njegovo delo nekaj, na kar so lahko ponosni.

2. Ne očitamo za nazaj. Da bo to uspelo, je nujno, da sprejmemo, da je alkoholizem bolezen. Od ene točke dalje, je človek pred alkoholom nemočen. Ko pogledamo ostarelega človeka, ki prekomerno pije, je pred nami neozdravljivo bolan človek, kot pri raku.

3. Če smo v vlogi svojca, ki skrbi za takega človeka, je zaradi teže oskrbe še toliko bolj pomembno, da poskrbimo tudi zase. To pomeni, da si poiščemo oporo – ljudi za pogovor, na primer druge ljudi, ki tudi skrbijo za koga ali pa imajo podobno izkušnjo (preko Al-Anona ali česa drugega). Nadalje to pomeni, da zavestno skrbimo za lepe odnose s svojimi otroki in drugimi bližnjimi. Tragika alkoholne bolezni svojca, prijatelja ali znanca lahko, če se zavestno potrudimo, postane odskočna deska v lastnem prizadevanju za kakovostno življenje in sožitje. Nazadnje skrb zase pomeni tudi vzeti si čas zase - za tisto kar nas umiri, razveseli, nam napolni moči. Le tako nas bo v težki situaciji oskrba lahko tudi bogatila. Če za našega svojca, prijatelja ali znanca skrbi nekdo drug, pa ne pozabimo pohvaliti vloženega truda in sočutno, ne obsojajoče prisluhniti njihovim težavam.

Skratka, prekomerno pitje alkohola je bolezen, ki na žalost tudi v starosti s seboj prinese veliko tragike. Ne glede nanjo in na značaj tega človeka, pa se je bistveno zavedati, da je pod vso boleznijo še vedno človek s svojim dostojanstvom; človek, ki nam je v življenju dal tudi marsikaj dobrega – če je to oče ali mati, imamo od njega svoje življenje, če je prijatelj, smo ga v svoje življenje spustili z razlogom.

Če ste starejši in imate težave z alkoholom oziroma pri svojcu opažate, da vse bolj tvegano pije ter potrebujete nasvet, lahko pišete na info@iat.si ali pokličete na telefon 01/433-93-01, kjer smo na Inštitutu Antona Trstenjaka dosegljivi vsak delovni dan od 9. do 15. ure. Svetovalnica obratuje v okviru projekta Preprečevanje škodljive rabe alkohola v tretjem življenjskem obdobju, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje.

Ana Ramovš, dr. med., Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje