Stanovnik o razvoju, izzivih in prihodnjih načrtih
Miran Stanovnik občino Log–Dragomer vodi od leta 2014 in je s tem njen župan že
10 let. V tem času je Občina doživela številne preobrazbe: od infrastrukturnih
projektov, kot sta izgradnja kanalizacije in čistilne naprave, do okrepljene skrbi za
starejše in razvoja zdravstvene oskrbe. V intervjuju je spregovoril o preteklih
projektih; pojasnil, kako se sooča z aktualnimi izzivi in kakšne načrte ima za
prihodnost.

Katere projekte iz preteklih mandatov ocenjujete kot najpomembnejše za
razvoj občine in zakaj?
Že ob začetku mojega prvega mandata smo skupaj z občani in občankami skozi
različne delavnice pripravili strategijo razvoja, ki nam ves čas daje jasen cilj. Imamo
rdečo nit, kateri mora občina slediti v razvoju ne glede na to, kdo jo vodi. Strategiji
razvoja sledimo, vendar je pomanjkanje sredstev kronično, zato smo se osredotočili
na črpanje evropskih in državnih sredstev. Z izkušnjami in kadrovskim potencialom
smo dosegli visoko investicijsko stopnjo, kjer bi kot enega od najpomembnejših
projektov za razvoj občine med drugim omenil izgradnjo kanalizacije in čistilne
naprave. Poleg tega ne smemo pozabiti, da smo veliko vlagali tudi v rekonstrukcijo
vodovodnega omrežja za čisto pitno vodo ter zgradili prizidek vrtca, če naštejem le
nekaj vidnejših dosežkov.

Omenili ste že kanalizacijo. Kako zahtevno je bilo izvesti ta projekt, s katerimi
izzivi ste se soočali in kakšne koristi končno prinaša?
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je bil zelo zahteven projekt, ki smo ga morali
izvesti z mikroskopsko natančnostjo, vse od začetne priprave s projektanti do same
izvedbe. Uskladiti smo ga morali še z Ljubljansko urbano regijo, kar pomeni
sodelovanje s 25 župani. Prepričati jih je bilo treba, da to ni le projekt občine Log–
Dragomer, temveč celotne regije. Niti ni bilo enostavno prepričati pristojnih na
ministrstvih, vendar smo dosegli dober konsenz in vzpostavili zgledno sodelovanje.
Tudi pri izbiri izvajalcev smo imeli srečo z optimalnim izvajalcem, ki je imel strokovno
znanje in reference ter bil tudi cenovno najbolj ugoden. Na koncu smo bili deležni še
številnih inšpekcij, revizij in nadzorov, kjer smo seveda dokazali, da znamo projekte
voditi in zaključiti ter uspešno črpati evropska sredstva, na kar smo lahko zelo
ponosni.
Na prvi pogled se morda zdi, da gre zgolj za odpadne vode in višje položnice, vendar
smo z dobro pokritostjo kanalizacijskega omrežja bistveno izboljšali kakovost
življenja v naši občini – čistimo okolje, vračamo življenje v vodotoke, v veliki meri
smo zmanjšali neprijetne vonjave, voda je čistejša in narava se ob njej tako obnavlja,
hkrati smo povečali tudi vrednost naših nepremičnin. To je velik dosežek, ki ga lahko
vsi opazimo.

Občina je bila v zadnjih nekaj letih zelo uspešna pri pridobivanju evropskih in
drugih državnih nepovratnih sredstev, kar je omogočilo izvedbo številnih
projektov. Imate načrt že za kakšne nove projekte, pri katerih bi ponovno
zaprosili za nepovratna sredstva?
V zadnjih nekaj letih smo prestrukturirali ekipo sodelavcev, ki ima potrebne
kompetence za črpanje evropskih sredstev. Tako zapolnjujemo vrzeli, ki nastajajo
tudi zaradi vedno večjih obveznosti, ki nam jih nalaga država. Verjamem, da bomo v
najkrajšem možnem času pridobili sredstva za širitev osnovne šole, v smislu
prizidave knjižnice, čitalnice in nekaj učilnic. Imamo že pravnomočno gradbeno
dovoljenje in projekt je že "na radarju" za sredstva, ki so trenutno na voljo.
Drugi projekt, ki bi ga izpostavil, je projekt doma za starejše. Ko že govorimo o
črpanju sredstev, naj omenim še, da smo trenutno v fazi priprave celostne prometne
strategije. S tem dokumentom imamo odskočno desko za črpanje dodatnih sredstev
za urejanje prometa, infrastrukture in podobno.

V zadnjih letih je občina Log-Dragomer veliko pozornosti posvetila tudi
podpori starejšim občanom. Kakšne rezultate želite doseči s tem projektom in
kako ocenjujete uspešnost skrbi za starejše?
Ja, to je zares tista druga plat, ki nima povezave z asfaltiranjem in trdo
infrastrukturo, ampak je še kako pomembna. Občina je podporo starejšim v zadnjih
letih okrepila skozi sofinanciran projekt Podaj roko, ki temelji na prostovoljstvu.
Gospe, ki delajo na tem področju, vlagajo svoj čas, energijo in znanje ter so hkrati
ambasadorke teh prizadevanj. Na slovenski ravni smo prepoznani kot občina, ki se
je dobro lotila reševanja tega področja. Postavili smo dobro "mehko infrastrukturo", ki
nam bo omogočila, da ob konkretni gradnji doma za starejše usmerimo energijo tudi
v vsebino in delovanje. Odprle se bodo priložnosti za medgeneracijsko sodelovanje
— med šolo, vrtci, mladimi in starejšimi občani. Tkemo mrežo, ki že prinaša
rezultate, ljudje nam zaupajo, prinašajo predloge in verjamejo, da bodo slišani.
Tudi pri gradnji doma smo lahko optimistični. Pred leti smo že pridobili sredstva za
gradnjo, vendar smo zaradi zapletov z gradbenim dovoljenjem, pritožbami sosedov
in podobnega ostali brez teh sredstev. Zdaj imamo ponovno realne možnosti, da
naslednje leto začnemo z realizacijo doma za starejše, ki je res že težko in dolgo
pričakovan.

V zadnjih 10. letih se je korenito spremenilo področje zdravstva. Na začetku
vašega prvega mandata v občini ni bilo zdravnika, danes ta občanom na voljo
kar dva zdravnika, lekarna in referenčna ambulanta. Kateri so bili tisti ključni
trenutki, ki so omogočili izboljšanje zdravstvene oskrbe v občini?
Zagotovo je zanimivo videti, kaj vse se je v teh letih spremenilo. Dosegli smo
rezultate, o katerih smo pred desetimi leti lahko le sanjali. Ključ do tega uspeha je
bilo predvsem sodelovanje z Zdravstvenim domom Vrhnika, ki je pripravil dobre
temelje. S skupnim trudom smo ustvarili delovno okolje, ki ponuja dobre pogoje in
klimo. Ta napredek je rezultat raziskav, izvajanja strategije razvoja občine ter
uspešnega povezovanja s partnerji, kot so lekarna in zdravstvene ustanove.
Naš cilj je, da so vsi zadovoljni – vse od zdravstvenega osebja do uporabnikov
storitev. Zadovoljstvo se nato širi in ustvarja še več pozitivne energije.

Kateri trenutni izzivi so po vašem mnenju najpomembnejši za občino in kakšne
rešitve načrtujete za spoprijemanje z njimi?
Trenutni izzivi so slediti našim potrebam, kot so: še bolj učinkovito obravnavanje
starejših, ureditev pokopališč na Logu in v Dragomerju, kjer sledimo novim
smernicam. Ne smemo pozabiti na investicije v osnovno šolo, ki se jih otroci že
veselijo, saj me večkrat sprašujejo, kdaj bomo začeli z delom. Poleg tega nas čakajo
pomembni protipoplavni ukrepi, ki so zelo dragi, a vsekakor nujni, če želimo
zagotoviti razvoj občine in varnost občanov ter njihovega premoženja. Ti ukrepi so
ključni, četudi je včasih pravi izziv najti potrebna sredstva. Zavedamo se, da je za
takšne projekte pomembno črpanje nepovratnih sredstev preko kohezijskih skladov,
lokalnih akcijskih skupin (LAS), Ministrstva za kmetijstvo in drugih virov.
Pomembno je, da zadržimo kadre, ki jih imamo. Moji sodelavci so kompetentni,
strokovni in dosegajo odlične rezultate, zato skrbimo za dobre delovne pogoje ter si
želimo, da bi se pri nas še naprej dobro počutili. Kakovosten kader nam zagotavlja
optimizem za prihodnost.

Bi lahko izpostavili kakšno področje, ki je bilo v preteklosti nekoliko
zanemarjeno in bi mu v prihodnosti želeli nameniti več pozornosti?
Seveda se včasih zgodi, da zaradi enega drevesa ne vidimo celega gozda. Večjih
pomanjkljivosti v tem času po mojem mnenju ni bilo. Morda smo nekoliko premalo
energije vlagali v mladostnike, ki niso vključeni v športne dejavnosti. Naslednji korak
bo analiza potrebe mladih; najprej moramo ugotoviti, katere so njihove potrebe in
želje, pripraviti strategije ter projekte, skozi katere bi morda lahko tudi na tem
področju izkoristili potencial mladine.
Prav tako želimo v prihodnosti okrepiti gospodarsko sodelovanje z drugimi občinami,
predvsem preko projektov Interreg, ki ponujajo sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo,
ribištvo in druge dejavnosti. To sodelovanje je pomembno za razvoj lokalnega
gospodarstva in priložnosti za naše podjetnike. Naš cilj je, da čim več sredstev
pripeljemo do naših podjetnikov, ki bi potem ustvarili nova delovna mesta, zmanjšali
odvisnost od prestolnice in s tem delovne migracije.

Kako vidite razvoj občine do konca svojega mandata? Katere ključne cilje še
želite doseči?
Čas hitro mineva in veliko je projektov, ki jih želimo uresničiti. V ospredju so: gradnja
doma za upokojence, povečanje šolskih zmogljivosti, gradnja knjižnice, ureditev
pokopališč, priprava projektne dokumentacije za protipoplavne ukrepe ter prenova
obeh glavnih prometnih vpadnic. Nekateri projekti se bodo morda dokončali šele v
naslednjem mandatu.
V kratkem bomo odprli novo ambulanto. Poslovalnica Lekarne Ljubljana se bo kmalu
preselila v večje prostore, ki smo jih odkupili od Pošte Slovenije. Poleg tega se v
prihodnjem letu odpira priključek Dragomer na avtocesto, kar bo bistveno izboljšalo
prometno varnost in zmanjšalo obremenitev okolja.

Razvoj prinaša tudi pritiske, kako ohraniti ravnovesje med razvojem in
varovanjem naravnega okolja?
Naša vizija ostaja, da občina Log-Dragomer ohrani svojo ruralno identiteto.
Prostorski načrt ne predvideva velikih stanovanjskih stavb, ampak podpira
dvostanovanjske hiše z ustrezno infrastrukturo. Želimo ustvariti okolje, kjer se ljudje
počutijo, kot bi živeli na podeželju. Kdor želi urbano življenje, lahko živi v Ljubljani; v
naši občini bomo raje poskrbeli za trajnost in ohranjanje naravnega okolja.

Vesna Lovrenčič