Vodstvo občine je avgusta 2015 na ministrstvo za okolje in prostor oddalo vlogo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Kot smo izvedeli, je občina Log - Dragomer vlogo za sofinanciranje projekta v novi finančni perspektivi oddala prva, a zaradi tega njena vloga ni bila obravnavana nič prej, saj se je država lotila celovitega reševanja problematike, ki jo usklajuje z Evropsko komisijo in teče po točno določenih postopkih in korakih. Čeprav se fizično s samo vlogo v skoraj dveh letih ni zgodilo nič, pa to še ne pomeni, da je občina sedela križem rok, nam je povedal župan: »Ves čas smo bili zelo aktivni pri prizadevanjih, da bi bil naš projekt s čim več argumenti uvrščen čim višje na lestvici. V teh prizadevanjih smo naredili velik korak naprej. Iz preko stotega položaja, med 508 projekti v naši Ljubljanski urbani regiji, smo se postopoma prebili na tretje mesto. Ta položaj nas uvršča na prvo mesto v kategoriji okolijskih projektov v regiji. Tu nam kaže dobro in to nas lahko navdaja z optimizmom. Ob tem gre poudariti visoko profesionalnost MOP in RRA LUR, saj so oboji, vključno z gospo ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen, prepoznali vlogo boja za čisto okolje na področju Krajinskega parka Ljubljansko barje.« Občinarji medtem iščejo in s pomočjo strokovnjakov analizirajo tudi možnosti za cenejši kanalizacijski sistem, saj bi s tem razbremenili tudi družinske proračune posameznih gospodinjstev. »Pri tem velja omeniti, da obstaja resna možnost, da bi se v naš projekt vključila tudi katera od sosednjih občin. V prvi vrsti bi ob tem omenil občino Brezovica, s katero, tako kot tudi z Vrhniko in občino Dobrova - Polhov Gradec, zelo lepo sodelujemo. Medobčinska sodelovanja pri okolijskih projektih pomenijo tudi zelo tehten argument pri uvrščanju našega projekta na prednostni seznam tako državnih kot evropskih institucij,« še pojasnjuje župan.
Evropski mlini naj bi po skoraj dveh letih mirovanja začeli mleti hitreje. Ker je Slovenija v prejšnji finančni perspektivi počrpala vsa sredstva Evrope, je dobila dodatnih 56 milijonov evrov, kjer je iskati razloge za spremembo operativnega programa na ravni države, ki mora biti usklajen in potrjen s strani Evropske komisije. Kohezijski regiji sprememb brezpogojno ne podpirata, razdelitev denarja pa bo odvisna od sodelovanja in enotnosti obeh. »Zato smo imeli v zadnjega pol leta veliko formalnih in neuradnih srečanj na najvišjih ravneh, kjer smo se pogovarjali, kako razdeliti ta sredstva, da bo pravično.« Operativni program naj bi v naslednjih mesecih poslali najprej v potrditev vladi, nato pa Evropski komisiji v Bruselj. Na koncu naj bi se dogovorili, kateri projekti regij bodo dobili evropski denar. Kdaj bodo dokumenti podpisani, še ni znano, a kot smo izvedeli, naj bi se to zgodilo do jeseni.