Letos je osmi marec, Dan žena padel na nedeljo in nekako skeptično sem čakala ta dan.
Nikoli ne veš, kako si ljudje organizirajo preživljanje vikenda in kam vse jih bo zaneslo v nedeljo. A kljub zgodnji uri se je pred gasilskim domom v Dragomerju zbralo preko trideset žensk in kar nekaj moških se jim je z veseljem pridružilo. Dan žena ni le praznik vseh žensk po svetu z več desetletno tradicijo, je tudi dan, ko je v tisku, medijih, v vrtcih, šolah, v družbi nasploh ženskam posvečeno več pozornosti. Veliko več se govori o njihovih pravicah, o enakosti med spoloma, o pomembnosti žensk na položajih v politiki, v gospodarstvu, nenazadnje v družini.
Nekje sem zasledila trditev, da bi bil svet prijaznejši, če bi ga vodile ženske. Zagotovo ni samo spol tisti, ki bi zagovarjal bolj emancipirano politiko. V evropski uniji imamo kar nekaj žensk na zelo uglednem položaju, pa zato ženske v državah članicah nimajo nič bolj ugodnega položaja. Marsikje si ponovno prizadevajo, da bi že izbojevane pravice v preteklosti lahko uresničevale tudi danes. Zato je pomembno, da vsaj na ta dan slišimo več o položaju žensk v družbi in skušamo vplivati na sprejem pomembnih odločitev, ki bodo vplivale na naš položaj v prihodnje.
Članice Društva upokojencev Dragomer -Lukovica ( DUDL) se na ta dan odpravimo tradicionalno na pohod po barju. Sončna nedelja je privabila ne le pohodnike, na poti smo opazile kar nekaj živali, ki so brezskrbno uživale na travnikih. Bela in siva čaplja, srnjad, divji zajci so nam občasno delali družbo, ptičje petje je spremljalo našo hojo. Postanek na Podplešivici so dobre gospodinje, naše članice seveda, naredile prijetnejši s pestrim izborom peciva, šilce kratkega pa je le vzpodbudilo nadaljevanje poti proti Notranjim goricam. Pohodnice smo si čas krajšale s klepetom in opazovanjem narave, ki dolgočasno zimsko obleko počasi menja z lahkotnejšo zeleno. Slabi dve urici hoda in vse smo se zbrale v piceriji »Pr Pavlet«, kjer nas je prijazno sprejel lastnik lokala. Tone je že igral na harmoniko in pridružilo se mu je ubrano petje udeleženk pohoda. Vsaka od žena je dobila cvetlico v lončku, potešila je lahko lakoto s pico, osebje lokala pa je pripravilo za vsako sladico na palčki, ne le okusno, tudi estetsko zelo lepo pripravljeno.
Večina se nas je peš tudi vrnila domov. Iz Notranjih goric v Žabnico, pa preko Lukovice nazaj do Dragomerja. Še eno druženje je hitro minilo v prekrasnem vremenu in verjamem, da smo praznik počastile dostojno in prijetno.
Dragica Krašovec