Poleg druženja in veselja je v decembru močno prisotno tudi obdarovanje, ki ima zgodovinske, kulturne in verske korenine daleč v preteklosti. Ker je čajanka tokrat potekala le dobra dva dneva pred prihodom prvega dobrega moža - Miklavža, ki v noči s 5. na 6. december obdaruje otroke, je naš član Andrej K. na začetku predstavil lik in izvor Miklavža ter z njim povezane običaje ob praznovanju, posebej pa se je posvetil miklavževanju na slovenskem. Miklavž je prvi in hkrati najstarejši od treh dobrih mož, ki nastopijo v mesecu decembru, in da njegov lik, za razliko od Božička in Dedka Mraza, izhaja iz resnične zgodovinske osebnosti Sv. Nikolaja, ki se je rodil na ozemlju današnje Turčije in kasneje v mestu Mira postal duhovnik in škof. Ljudem se je kot dobrodelnik in zavetnik revežev vtisnil v spomin po tem, da je mednje razdal vse podedovano premoženje, kar je pripomoglo, da je bil po njegovi smrti razglašen za svetnika. Razen kot zavetnik revežev je poznan tudi kot zavetnik popotnikov, pomorščakov in ribičev, in predvsem kot dobrotnik otrok. O njegovi dobroti pričajo številne legende, po svetu mu je posvečeno veliko cerkva, zlasti ob vodah in vodotokih. Tako je zelo cenjen svetnik tudi v Sloveniji, kjer je patron več kot dvesto cerkva, največ na Štajerskem, njegovo ime pa nosi tudi ljubljanska Stolnica. V Sloveniji ima miklavževanje že več kot dvestoletno tradicijo in je bilo sprva povzeto po poganskem izročilu izganjanja zlih duhov, kasneje pa se je temu pridružilo tudi obdarovanje. Darila so bila včasih zelo skromna, največkrat kakšno doma posušeno sadje, kot npr. krhlji jabolk in hrušk. Izvedeli smo tudi nekaj o tem, kako so nekoč izdelovali oblačila za miklavževanje in o izvoru besede parkelj. Ugotovili smo, da v današnjem času tudi v Sloveniji pristnega duha praznovanja Miklavža in drugih dveh dobrih mož, žal, vse bolj izpodriva skomercializirana plitkost potrošniške družbe.

Po zelo zanimivi Andrejevi pripovedi, je sledilo druženje, ter obujanju spominov na doživljanje Miklavža. Branka nas je pogostila s »parkeljni«, jaz pa z ocvrtimi »miškami«, ob čaju in dobri kapljici pa so bile na voljo tudi druge »miklavževe« dobrote in sladki prispevki naših članic. Tudi Drago nas je počastil z odlično slanino in divjačinsko salamo. V nadaljevanju se je razvila zabava ob poskočnih ritmih, za katere je tudi tokrat poskrbel Andrej J. Skupaj smo zaplesali v praznični december in se zabavali do poznega večera.

Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi zadnje čajanke v tem letu. Želim vam lep in vesel praznični december, v letu 2026 pa predvsem zdravja in veliko dobre volje!!!!!

Za DU Log, Damijana T. in Andrej K.