Čas res
hitro beži in za nami je že tretja čajanka v tem letu. Tokratno srečanje je
bilo popotniške narave. V sredo, 2. aprila 2025, se je v našem domu zbralo 22
članov, ki jih zanima spoznavanje pokrajin ter doživetij naših članov z
njihovih potovanj. Tokrat sta svojo zanimivo in avanturistično izkušnjo z nami
delila Viktorija in Andrej J.
Predstavila sta nam Portugalsko in Kapverdske otoke. Njuno
potovanje se je začelo s poletom iz Benetk in pristankom v Portu, na severu
Portugalske. Porto je eno izmed najpomembnejših in najstarejših evropskih mest. Med
nekajdnevnim potepanjem med številnimi kulturnimi in geografskimi znamenitostmi
sta naletela tudi na vino Portovec – večini dobro znano in najbolj prepoznavno
portugalsko izvozno blago.
Med mnogimi znamenitostmi sta izpostavila Baziliko Svete
Trojice, ki stoji nasproti Marijinega svetišča v Fatimi, posvečenega Fatimski
Materi Božji. Bazilika je za nas še posebej zanimiva, saj se v njej nahaja 500
kvadratnih metrov velika pozlačena plošča, delo skupine umetnikov iz osmih
držav. Umetniško delo je ustvaril in vodil slovenski umetnik Marko Ivan Rupnik.
Njuno avanturo sta nadaljevala ob obali Severnega Atlantika
do Lizbone, kjer sta obiskala tudi najzahodnejšo točko celinske Evrope – Cabo
da Roca, ki se nahaja v gričevju Sintra, v bližini Lizbone.
V Lizboni sta zapustila celinsko Evropo in poletela na
Kapverdske otoke (Cape Verde), znane tudi kot Zelenortski otoki oziroma »afriški Karibi«. Otoki so ime dobili po Zelenem rtu, najzahodnejši
točki Afrike, ki leži v današnjem Senegalu. Gre za deset otokov vulkanskega
izvora v Severnem Atlantskem oceanu ob zahodni obali Afrike. V 15. stoletju so
jih odkrili in kolonizirali Portugalci, kasneje pa so postali pomembno središče
trgovine z afriškimi sužnji. Danes večina prebivalcev Zelenortskih otokov
izhaja iz obeh skupin ljudi – afriških in evropskih prednikov.
Viktorija in Andrej sta obiskala štiri otoke: Santiago, Fogo,
Boa Visto in Sal. Na otoku Fogo sta se povzpela na goro Pico de Fogo, ki je
edini aktivni vulkan na Zelenortskih otokih ter hkrati najvišji vrh arhipelaga
s kar 2829 metri.
Na vsakem otoku sta preživela nekaj dni ter spoznavala
kulturo in običaje tamkajšnjih prebivalcev. Ob čudovitih fotografijah in njunem
navdušenem pripovedovanju smo z veseljem prisluhnili delčku njunih doživetij s
celomesečnega potovanja.
Za zaključek sta nas razveselila še z napitkom in prigrizki s
pridihom otoške kulinarike. Napitek caipirinha (mešanica belega ruma,
rjavega sladkorja, limete in tonika) nas je dodatno poživila, okusni ribji
piškotki pasteis de atum in bogata enolončnica cachupa refugada –
tradicionalna otoška jed iz koruze, fižola, sladkega krompirja, zelja, mesa in
jajc – pa so nas prijetno okrepčali in opogumili celo za kakšen koktajl več.
Ob klepetu o potovalnih, raziskovalnih in kulinaričnih
izkušnjah se je druženje počasi zaključilo. Razšli smo se dobre volje in
bogatejši za še nekaj prijetnih in poučnih uric.
Iskrena hvala vsem udeležencem, še posebej pa Viktoriji in Andreju za čudovito predstavitev še enega koščka našega planeta.
Za DU Log, Damijana T.




