Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja z zaledjem v letu 2023

Tudi letos poteka državni Projekt Slovenija kolesari tudi po Ljubljanskem barju in hribovitem zaledju. V tem projektu vseskozi, torej že 23. let sodeluje tudi Občinsko društvo podeželske mladine in družin Brezovica, ki vabi na  »Kolesarjenje po Ašičevih poteh Ljubljanskega barja in sicer od 69. do 70. Sosedovega dne. To je od prvega pomladnega do prvega jesenskega dne.

Novost letošnjega projekta so krožne peš in kolesarske poti, ki znotraj KS Vnanje Gorice povezujejo  vse vrhove in znamenja.

Na naslovu: Na Brce 27 je bila lani prvič postavljena knjigobežnica, v kateri so potrdila o sodelovanju v akciji in še kaj. Knjigobežnica je narejena iz vojaškega zaboja in nas vse spodbuja k prehodu iz vojskovanja na kulturno področje, saj je to pomemben dejavnik trajnega miru. Pretopimo torej orožje (zamere) v pluge (sodelovanje) podobno, kot vojaški zaboj v knjigobežnico!

To je za varno skupno prihodnost tako pomembno, kot so naša prizadevanja za čistejše okolje, urejenost bivanjskega okolja in za večjo varnost vseh udeleženk in udeležencev v prometu. Tudi na stranskih poteh bodimo  previdni in predvidljivi, saj jih uporabljajo tudi kmetje, gozdni delavci in drugi udeleženci v prometu! Zato poskrbimo da nas hitro opazijo. Oblecimo si odsevne jopiče, ki naj vedno sodijo med pomembnejši del kolesarske opreme.

Domačinke in domačine ter priseljence v naše kraje tudi vabim, da spoznavamo zanimivosti in posebnosti domačega kraja tudi zato, da bomo znali obiskovalcem to čim bolje predstaviti. Pri tem so lahko v veliko pomoč tudi knjigobežnice in oglasne deske. Na primer na Gulču in na Brcih, kjer pa je istočasno tudi maketa naše vrtine pitne vode, ki nas je v Vnanjih Goricah rešila pred pomanjkanjem pitne vode in še marsikaj zanimivega.

Zakaj varnejše Ašičeve poti?

Pred skoraj dvaindvajsetimi leti se je občinam osrednje Slovenije uspelo med seboj dogovoriti za enotno mrežo kolesarskih poti v osrednji Sloveniji. Država ne dovoli kolesarjenja po državnih cestah in kolovoznih poteh, ki so med polji in skozi gozdove za bližnjice uporabljali že naši predniki. Kolesarske poti pa lahko uporabljajo samo kolesarji. Da skupaj do takrat narejeno ne bi zavrgli, smo ime kolesarske spremenili v večnamenske poti, ki so v naravi tisto, kar tamkajšnji pogoji dopuščajo. Predvsem pa so to večnamenske, stranske, varnejše bližnjice, dovozne, intervencijske ali servisne poti, ki jih na kratko imenujemo po našem svetovno znanem največjem zeliščarju 20. stoletja, patru Simonu Ašiču. Označujemo pa jih z rumeno zelenimi markacijami. Ker je narava lepa in radodarna vsak dan v letu, si tudi prizadevamo, da bi v njej uživali skozi vse leto. Pa naj si bo peš, s kolesom, otroškim vozičkom, rolerji, na saneh, smučeh, na konju, na kočiji, na čolnu, s padalom, balonom ali seveda še kako drugače.

  Zakaj Sosedov dan?

Od leta 1990 je ob vsakem enakonočju v domači soseščini dan odprtih vrat, poimenovan Sosedov dan. Takrat še ni bilo urejene infrastrukture. Mnogi sosedje pa so bili v medsebojnih sporih. Mnogi so nosili denar na sodišča, namesto, da bi postopoma odpravljali skupne  težave. Vedeli smo, da je možen napredek edino ob soglasju vseh sosedov, zato smo množili priložnosti druženja, kjer so se mnogi med seboj tudi pobotali, kar je res ustvarilo pogoje za napredek. Vsi vemo, da soseda ni lahko zamenjati, zato je prav, da se med seboj spodbujamo k sprejemanju in sožitju vseh neškodljivih različnosti sosedov. Na ta način se med seboj dobro dopolnjujejo različni načini družinskega življenja. Medsosedska pomoč pa je še posebej dobrodošla med otroci in ostarelimi. Zato v svojih soseščinah povečajmo pozornost do tistih, ki jih življenje še posebej preizkuša! V soseščini pridobimo in utrjujemo prve življenjske izkušnje, ki jih potem prenašamo v vse druge širše skupnosti in ustanove.

Šele ob takem gledanju spoznamo, da obstajajo vse ustanove samo zato, da ljudem in družinam pomagajo. V tako normalni domovini torej ne bi smelo biti ničesar, kar bi še naprej delilo ljudi na naše in vaše! Da je to možno kažejo aktivnosti v skupnih domovih (cerkvah, gasilskih, zdravstvenih, kulturnih, športnih in drugih) iz katerih se množi in širi dobrota in pomoč do vseh, ne glede na prepričanje.

Naša želja je, da bi bil vsak človek v svojem okolju okrepitev medsebojnega sodelovanja in sožitje vseh neškodljivih različnosti. Da bi torej Sosedov dan na pravih temeljih krepil medsebojnego zaupanje. Tako, da  bi teh nekaj trenutkov nam odmerjene večnosti preživeli med seboj v razumevanju in sožitju.

Kolesarjenje z začetkom 21.3.2023, na 69. Sosedov dan, Vnanje Gorice – Brce

Vsak, ki od 21.3.2023 naprej, do 23.9.2023, prikolesari Na Brce 27, dobi potrdilo o sodelovanju v projektu SLO kolesari 2023. Mimo knjigobežnice Brce poteka najstarejša cesta, ki je vrisana že v prvih zemljevidih in v zemljevidu Ilirskih provinc in je najkrajša povezava iz Mestnega Loga skozi staro vaško jedro Vnanjih Goric, do Podpeške in potem v Notranje Gorice, ali proti Lukovici. Na voljo je tudi pečat Brce in Ašičev dom.

Kolesarjenje ni tekmovalnega značaja in vsak kolesari na lastno odgovornost. Glede na Krajinski park Ljubljansko barje pa so dobrodošle manjše in ne prehrupne skupine.

Dodajamo še zemljevid kolesarjenja na katerem je z modro vrisan krajši krog in z rdečo daljši. Oba sta večinoma ravninska ter delno asfaltirana in makadamska. Rumeno so vrisane najstarejše poti. Nekatere so bile že takrat, ko je bilo Ljubljansko barje še jezero in so v Velikem vrhu, na Gulču in na Plešivici delali terase, na katerih so kmetovali in sadili vinsko trto. Zato se imenujejo tudi Notranje in Zunanje Gorice, ki so s časoma postale Vnanje Gorice.

Želim vam, da bi uspešno kolesarili tudi v letu 2023 in seveda, da bi v življenju uspešno zmagovali vse preizkušnje in uživali v lastni družini, v domači soseščini in vsaki širši družini.

Vnanje Gorice, 20.3.2023, Drago Stanovnik, (051 344 688), ODPMD Brezovica