Že nekaj časa onkologi opažamo, da narašča število mlajših bolnikov z rakom debelega črevesa in danke, in register raka naša opažanja žal potrjuje. Gre za globalni fenomen, ki se je začel že v 80-ih letih. Nanj so prvi postali pozorni in so o njem poročali Američani, a zadnje analize kažejo, da se podobni trendi pojavljajo povsod po svetu,« pravi dr. Neva Volk, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Govorimo o populaciji bolnikov, ki zboli pred dopolnjenim 50. letom starosti, ko torej tudi niso zajeti v nacionalni presejalni program za zgodnje odkrivanje rakavih in predrakavih sprememb na debelem črevesu in danki Svit.

To so trendi, nadaljuje sogovornica, ki jih »ne znamo pojasniti, so pa zelo zaskrbljujoči. Na tej stopnji, kjer smo zdaj, se moramo vsi skupaj naučiti, da se rak debelega črevesa in danke lahko pojavi tudi pri zelo zelo mladih ljudeh, celo pri najstnikih, povsod po svetu. Opisan je celo primer 13-letnika. Vse to so jasni znaki, da se moramo na novo naučiti celoten koncept te bolezni. Slika bolezni se nam pred očmi spreminja, razlogov, zakaj je tako, pa še vedno ne poznamo v celoti.«

Kot še pravi dr. Volk, je vse več informacij, saj je tudi raziskav, zlasti predkliničnih, vse več, in te opozarjajo na pomen zlasti zahodnega življenjskega sloga, ki je poleg koristi prinesel tudi marsikaj slabega. »Še nekaj bi poudarila. Ljudje se morda premalo zavedajo, da je rak debelega črevesa in danke zelo huda bolezen, ki jo moramo odkriti čim bolj zgodaj, saj so takrat rezultati zdravljenja najboljši. Ko enkrat pridemo v višje stadije, smo včasih sicer uspešni, a praviloma takrat ne moremo več narediti prav veliko. Žal je tako tudi pri mladih bolnikih. Zavedati se moramo, da se ta bolezen lahko pojavi zgodaj in ustvariti pogoje, da bodo ti mladi čim prej prišli do diagnoze, saj je zgodnje odkrivanje ključ do ozdravitve.«

Žal razlogov, zakaj zboleva vedno več mlajših ljudi, še ne poznamo, potekajo pa številne različne raziskave, da bi ta fenomen bolje opredelili. Nekateri mladi ljudje imajo tudi dedne oblike tega raka in pri teh se bolezen pogosteje pojavi v mlajši dobi, a dejstvo je, da večina (okoli 80 odstotkov) mladih bolnikov z rakom debelega črevesa in danke nima dedne, ampak tako imenovano sporadično obliko.

Pogosto zelo ovinkasta pot diagnoze

Rak debelega črevesa in danke se ne pokaže vedno z jasnimi in izrazitimi simptomi. A tudi kadar so simptomi prisotni, denimo kri na blatu ali bolečine v spodnjem delu trebuha, izmenjavanje driske in zaprtosti, bolniki to pogosto pripišejo drugim vzrokom. Tolažijo se z mislijo, da so to zgolj posledice neustreznega sloga prehranjevanja in življenja na sploh, kri na blatu da je zaradi hemoroidov in podobno. Neredko odlagajo odhod k zdravniku, ker se ne zavedajo, da imajo resne težave. A tudi ko pridejo k zdravniku, tudi slednji ne pomisli vedno najprej na najslabšo možnost. Tako niso redki primeri, ko od prvih težav, povezanih z boleznijo, pa do diagnoze mine zelo dolgo, tudi več mesecev. Naša sogovornica poudarja, da je to problem povsod po svetu, ne le pri nas. »Dolga leta in desetletja je rak debelega črevesa in danke veljal za bolezen starejših, ljudi po 60. letu. Še danes velika večina bolnikov zboli po 50. letu, a nesporno dejstvo je, da se opazno veča število bolnikov, ki zbolijo pred 50. ali 40. letom ali še celo prej. Za nas onkologe je to nekaj novega. Na fakulteti nas niso učili, da se ta bolezen lahko pojavi tudi pri zelo mladih ljudeh. Zdaj se moramo vsi skupaj naučiti, da se ta bolezen lahko pojavi tudi pri mlajših.«

Zaradi vsega pravkar povedanega žal tudi velja, da mlajšim bolnikom pogosteje ugotavljajo bolezen v napredovalem stadiju, s stadiji pa je seveda povezano tudi preživetje.

Smernice zdravljenja so zaenkrat enake za vse bolnike

Zdravljenje mlajših bolnikov z rakom debelega črevesa in danke poteka po istih smernicah kot za starejše bolnike. »Res pa se v zadnjem času dogajajo spremembe na tem področju, ker imajo mlajši bolniki drugačne potrebe. Predvidevamo, da bomo v prihodnosti še naprej zdravili enaka zdravila tako za mlade kot za starejše bolnike, a bomo morali zelo verjetno spremeniti način spremljanja mlajših bolnikov po zaključenem zdravljenju. Vse kaže, da bodo potrebovali kontinuirano obravnavo še dolgo po zaključenem zdravljenju. Pri njih se odpirajo drugačne potrebe in težave, ki jih moramo nasloviti in biti nanje pozorni. Ena od teh stvari je denimo vprašanje reprodukcije, vračanja na delovno mesto, pozne posledice zdravljenja …,« razloži sogovornica.

Mladost je lahko prednost, a ne samodejno

»Težko je reči, ali pri mlajših bolnikih z rakom debelega črevesa in danke bolezen napreduje hitreje ali ne. Rak debelega črevesa in danke velja za skupino zelo heterogenih bolezni, zato je potek bolezni in kako se bo rak obnašal, odvisen predvsem od sprememb, ki so se zgodile na nivoju dedne osnove oziroma DNK. Res pa je, da imajo mlajši bolniki z rakom debelega črevesa in danke pogosteje neugodnejšo histološko sliko in se zato slabše odzovejo na zdravljenje, ki je posledično lahko tudi manj uspešno,« pove dr. Volk in doda, da povsod po svetu strokovnjaki ugotavljajo, da so mlajši bolniki deležni bolj agresivnih zdravljenj in imajo več terapij, ker jih zaradi svoje relativne mladosti in posledične boljše splošne kondicije in zdravja lažje prenesejo. To pa je vsekakor zanje pozitivna plat v celotni bolezenski sliki in obravnavi v primerjavi s starejšimi bolniki.

Kako naj ravnajo potomci?

Pri tako imenovanih sporadičnih primerih raka debelega črevesa in danke, za katerim zboli mlajša oseba, se seveda vselej pojavi tudi vprašanje, kako naj ravnajo otroci te osebe. Kdaj naj začnejo tudi sami spremljati zdravstveno stanje svojega črevesa? Kot pravi naša sogovornica, je zanje priporočljivo, da začnejo hoditi na kontrolne preglede s kolonoskopijo približno deset let prej, kot je bil star ob diagnozi starš. Pri ljudeh, ki so zboleli za dedno pogojenim rakom debelega črevesa in danke, pa njihove potomce gastroenterologi sledijo že veliko prej. Vsekakor pa je za zaključek potrebno poudariti, da imajo naši bolniki z rakom debelega črevesa in danke, ne glede na svojo starost, pri nas še vedno najboljšo možno oskrbo in zdravljenje. »Na voljo imajo najboljšo diagnostiko in najboljše zdravljenje ter dostop do vseh registriranih zdravil. To je zelo pomembno, saj je razvoj v onkologiji izredno hiter, nenehno prihajajo novosti, ki so tudi zelo drage, zato je še toliko bolj dragoceno, da naši bolniki dobijo natanko tista zdravljenja in tista zdravila, ki jih za svojo bolezen potrebujejo. To bi morali vsi zelo ceniti, saj ni samoumevno in ni tako povsod po Evropi in svetu,« zaključuje dr. Neva Volk.