Združenje Europacolon v sodelovanju s strokovnjaki z določenih področij, sedaj že kar standardno, enkrat mesečno, ob ponedeljkih med 18. in 19. uro, pripravlja brezplačna spletna predavanja. Tokrat smo za vse prijavljene pripravili predavanje
PREPREČIMO RAKA NA DEBELEM ČREVESU: Vse, kar morate vedeti o programu Svit in kolonoskopiji z dr. Dominiko Novak Mlakar, dr. med., vodjo programa Svit na NIJZ in Samom Plutom, dr. med, spec. int. gastroenterolog, vodjo enote za endoskopsko diagnostiko, UKC Ljubljana.

Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je pogosta in zahrbtna bolezen, ki se lahko v telesu razvija več let brez očitnih simptomov. Je pa RDČD eden izmed redkih rakov, ki ima možnost, da se ga lahko dovolj zgodaj odkrije s preprostimi presejalnimi testi (SVIT), ko se še ni razširil iz črevesa v bezgavke in/ali drugod po telesu. Če je bolezen odkrita dovolj zgodaj, je raka možno zdraviti.

Zelo pomembno je, da prepoznamo prve znake in simptome bolezni ter takoj poiščemo zdravniško pomoč.

Bodite pozorni na spodnje znake in simptome bolezni:

• Bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi
• Spremembe pri odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogosti odvajanja, zaprtost), kri na blatu, slabost in bruhanje
• Tumorji leve strani debelega črevesa lahko povzročijo krče, bolečine v trebuhu, kri na blatu, slabost in bruhanje ter izmenjavanje zaprtja z drisko.
• Tumorji desne strani debelega črevesa povzročajo krče v trebuhu, izgubo telesne teže, redkeje spremembe pri odvajanju blata ali kri na blatu.
• Tumorji v danki lahko povzročajo občutek polne danke, krvavitve iz danke, boleče krče in spremembe v premeru blata.
  
  

Če težave trajajo dalj časa, je zelo pomembno, da se oglasite pri svojem zdravniku.

Program Svit je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ciljna populacija predstavlja prebivalce v starosti 50-74 let z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. V program so vabljeni vsaki dve leti. Presejalna metoda je test na prikrito krvavitev v blatu z avtomatičnim odčitavanjem rezultatov v centralnem laboratoriju. Pacienti s pozitivnim presejalnim testom so napoteni na kolonoskopijo.

Kolonoskopija je endoskopski pregled kolona, postopek, pri katerem zdravnik uporabi upogljivo cevko, tako kot prst, ki ima na koncu majhno kamero, s katero se pregleda debelo črevo, ki pa mora biti v celoti izpraznjeno pred preiskavo. Pred preiskavo je potrebno čiščenje, da lahko sluznico natančno pogledajo. Preiskava običajno traja 20-30 minut.

V Sloveniji deluje 22 kolonoskopskih centrov in dve podružnici (ažuriran seznam najdete TUKAJ ) ter 4 histopatološki laboratoriji (UKC LJ, UKC MB, OI Ljubljana, MF LJ – inštitut za patologijo).

V nekaterih centrih se kolonoskopija opravi lahko s sedacijo. Uporablja se lahko zmerna sedacija (niste v anesteziji, ste omrtvičeni, zaspani, na glasen ukaz ali dotik se boste odzvali, ves čas boste dihali sami, morda se pa vsega med preiskavo ne boste spomnili) in globoko sedacijo, ki se uporablja pri tistih pacientih, ki so že imeli kolonoskopijo in so bile bolečine hude, kadar je oseba bolj občutljiva oz. je imela obsevan trebuh.

Kaj so o dogodku menili udeleženci?  

Hvala vsem, ki sodelujejo v tem sistemu Svit in ostalim sodelujočim strokovnjakom za vloženo delo in trud.

Verjamem, da se bo tudi zaradi takšnih predavanj povečal odziv na SVIT.

Najlepša hvala za tako izčrpno in strokovno predavanje. In hvala za pohvale medicinskim sestram.

Hvala Vam za zelo koristno predavanje in za odgovore na vsa vprašanja!

Vabljeni, da si na spletni strani združenja EuropaColon ogledate posnetke preteklih predavanj TUKAJ in spremljate objave aktualnih predavanj ter se prijavite. Predavanja so za udeležence brezplačna.

Link do YouTube posnetka:  https://www.youtube.com/watch?v=YrIlTWsZOhI