Združenje Europacolon v sodelovanju s strokovnjaki z določenih področij, sedaj že kar standardno, enkrat mesečno, ob ponedeljkih med 18. in 19. uro, pripravlja brezplačna spletna predavanja. Tokrat smo 2. 6. 2025 za vse prijavljene pripravili predavanje preko spleta DUŠEVNA STISKA & RAK: Prepoznajmo, razumimo, podkrepimo.

Predavala je Jana Knific, dr. med., spec. psihiatrije, vodja oddelka za psihoonkologijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Posnetek predavanja si lahko ogledate na povezavi: https://youtu.be/ymEZPkS2b30  

Diagnoza rak vedno pretrese, zamaje tako bolnika kot njegove svojce in prinese velike spremembe tako v naš čustveni svet kot tudi v vsakdanjo rutino. Prvi tedni po diagnozi in tudi različna obdobja zdravljenja bolezni so še posebej zahtevni, ko se bolnik in svojci spoprijemajo z veliko novimi informacijami, z zdravstvenim sistemom in intenzivnimi čustvenimi odzivi.

Čustva obarvajo naše doživljanje sveta in sebe. Osnovna naloga čustev je, da nas aktivirajo za odziv na situacijo in sprejemanje neke odločitve. Vsak od nas lahko v različnih situacijah doživlja različna intenzivna čustva. Govorimo lahko o prijetnih (ljubezen, odpuščanje, sočutje, občudovanje, spoštovanje, hvaležnost, zanimanje, zadovoljstvo, upanje, veselje, varnost, olajšanje, mirnost, sproščenost itd.) in neprijetnih čustvih (sram, tesnoba, razdražljivost, žalost, jeza, stud, strah, maščevanje, sovraštvo, sramežljivost, zamera, razočaranje, frustracija, obžalovanje itd.).

Duševna stiska je čustvena, psihološka, socialna in/ali duhovna izkušnja, ki ovira sposobnost spoprijemanja z boleznijo in zdravljenjem. Je normalen in pričakovan odziv ob bolezni in zahtevnem zdravljenju. Kaže se lahko z različnimi znaki, od normalnih občutij ranljivosti, žalosti in strahu do hujših problemov, kot so depresija, anksioznost, panika, socialna izolacija in duhovna kriza. V onkologiji za oceno duševne stiske uporabljajo distres termometer – lestvica od 0 do 10, subjektivna ocena, kjer bolnik sam opiše, kakšno stisko doživlja ob spoprijemanju s svojo boleznijo in zdravljenjem na različnih področjih, ter se uporablja kot 6. vitalni znak.

Duševne motnje pri bolnikih z rakom so 2-3x večje kot v splošni populaciji.

Študije so pokazale, da je klinična duševna stiska pri bolnikih z rakom pogosto spregledana, podcenjena in pri več kot tretjini bolnikov tudi neprepoznana. Neprepoznavanje simptomov duševne stiske ni le problem pri strokovnjakih, ampak tudi pri ljudeh, ki doživljajo duševno stisko. Slednji o tem težko spregovorijo, ne povedo, ko jim je težko, morda ne priznajo niti sebi ali ne želijo o tem obremenjevati, razočarati svojih bližnjih. T.i. mantra »bodi pozitiven« lahko bolnikom z rakom pomeni še dodatno breme. Optimizem je sicer dobra popotnica za zdravljenje, a bolnik je težko vseskozi optimističen in dobre volje. Pomembno je, da si najprej dovoli občutiti težke občutke, žalost, strah in o njih tudi spregovoriti.

Zakaj je tako težko spregovoriti o našem duševnem doživljanju in ne le o telesni bolezni?

Stigma (oz. zaznamovanost) je še vedno spremljevalka raka in duševne motnje. Nekdo, ki izstopa po svojem vedenju, je zaznamovan. Že tudi sama onkološka bolezen zaznamuje in v nekaterih okoljih še vedno predstavlja stigmo.

Bolniki včasih rečejo: »Prosim, ne me domov poslati z reševalcem, ker bodo sosedje videli, govorili, da sem bolan in bom na nek način zaznamovan.«

O duševni stiski je dobro, da bolnik povpraša bližnjega, strokovnjake – tako izbranega osebnega zdravnika kot tudi strokovnjake za duševno zdravje. V splošnem ima tretjina bolnikov z rakom tudi pridruženo razpoloženjsko motnjo.

Depresija ni običajna žalost. Veliko bolnikov depresijo opisuje kot sivo odejo, ki je pogrinjana čez njih. Ne morejo priti do občutkov, ki jih predstavlja veselje od zunanjih okoliščin kot tudi ne do lastnih občutkov, ker so pogreznjeni pod sivo pokrivalo depresije. Medtem ko so v žalosti občutenja, povezana z drugimi ljudmi, prisotna. Občutki se spreminjajo bolj intenzivno in se lahko tudi omilijo. Občutek v depresiji pa je, da se ne bo nikoli stanje izboljšalo. Ko smo žalostni, se lahko spomnimo lepih trenutkov, v depresiji pa ostajamo v negativnih vidikih našega trenutnega stanja in občutkih brezupa. Samomorilne misli, namere so bolj pogoste v depresiji, v žalosti je želja po življenju tista, ki pretehta.

Kako si lahko pomagamo sami?

Ob diagnozi je dobro pridobiti toliko informacij o bolezni in zdravljenju, kolikor jih potrebujemo. Koristno se je pogovoriti, povedati svojcem in bližnjim za bolezen, da bomo lahko dobili podporo, ter uporabiti različne strategije obvladovanja duševne stiske – od tehnik sproščanja do pogovora s prijatelji, sprehoda ali ukvarjanjem z aktivnostjo, ki jo lahko počnemo in v kateri uživamo.

Več o tem, kako se spoprijeti z duševno stisko, kako je za to poskrbljeno pri onkoloških bolnikih na OI Ljubljana in kako spodbuditi iskanje pomoči ter zmanjšati stigmo pa si poglejte v posnetku predavanja.

Kaj so o dogodku menili udeleženci?  

• Vsa vsebina je bila lepo podana, razumljiva, poučna.
• Kako pomembno je zaupati svojim najbližjim ob postavitvi diagnoze. Izogib nesprejemanja, zanikanja in prikrivanja bolezni.
• Koristni so bili kontakti, kam se obrniti po pomoč in informacije o možnostih zdravljenja, ki jih ima onkološki bolnik.
• Koristno mi je bilo izvedeti, kako lahko kot svojec, prijatelj podprem bolnika. "Vprašaj" kaj je, kako lahko pomagaš,...-"ne hodi okoli, kot mačka okrog vrele kaše".

Vabljeni, da si na spletni strani združenja EuropaColon ogledate posnetke preteklih predavanj TUKAJ in spremljate objave aktualnih predavanj ter se prijavite. Predavanja so za udeležence brezplačna.

Link do YouTube posnetka: