Upokojenka Antonija Stanič (ljubkovalno Tončka) je pred enajstimi leti ugotovila, da bi potrebovala več gibanja. Namreč, vnuki so že odrasli in se z njimi ni več toliko igrala zunaj. Naenkrat je imela več časa za dodatno razgibavanje, ampak zaradi slabih izkušenj v zaprtih telovadnicah ni našla nič razen razgibavanja po dvoranah. "Dvakrat sem namreč pri jogi dobila hudo streptokokno angino. Enkrat so me reševali na Infekcijski kliniki in drugič na ORL. Bilo je res hudo. Zato sem iskala nekaj zunaj, a poleg hoje v hribe nisem našla nič za razmigavanje."

S Šolo zdravja se je prvič srečala na dnevih četrtne skupnosti Rudnik, kjer so okoliška društva zunaj na igrišču predstavljala svoje dejavnosti. "Naenkrat sem zaslišala moški glas, ki je govoril v luštni ruski slovenščini (op.a. bil je to dr. Nikolay Grishin, ki je sestavil vaje "1000 gibov" in eden od treh ustanoviteljev Društva Šola zdravja). Takoj sem vedela, da je to to! Pa še zunaj na svežem zraku in razgibavanje vseh sklepov. Seveda sem se takoj pozanimala in izvedela, da je meni najbližja taka skupina v Dravljah." In se je Tončkino vsakodnevno jutranje razgibavanje začelo. "Zelo hitro sem se vključila. Seveda sem doma govorila o tem in prigovarjala možu naj se mi pridruži. Šele po dveh letih je popustil mojim pritiskom, ko je začel, pa je bil še bolj zagret za to telovadbo kot jaz."

Tončka se je udeležila kar nekaj izobraževanj in usposabljanj, ki jih Društvo Šola zdravja organizira za svoje člane prostovoljce, "Hotela sem videti, kaj lahko še izboljšam pri izvajanju teh vaj. V skupini LJ - Dravlje sem se počutila dobrodošlo in spoznala sem, kako mi gode, da se vsak dan vidimo. Videla sem izrazito skrb za vse, ki so imeli zdravstvene in druge skrbi. To je res blagodejno v teh časih hitenja in skrbi samo zase."

Zdaj Tončka že več kot desetletje redno zjutraj telovadi. Vaje "1000 gibov" ji zelo pomagajo. Povedala je, da se je pred tremi leti, po operaciji kolena (zamenjavakolena), zelo hitro rehabilitirala, zahvaljujoč vztrajnosti pri jutranji telovadbi:"Zdravniki niso mogli verjeti, kako hitro sem se rehabilitirala. Res sem delala prav vse po navodilih in ta jutranja vztrajnost razgibavanja se je pokazala kot izrazita. Že po parih mesecih sem lahko izvajala “pijanski test in čapljo” popolno. So mi pa tekle solze sreče, ko sem lahko spet tekla."

Tončka je svoje prve izkušnje s telovadbo "1000 gibov" kalila v ljubljanski skupini Dravlje. Začela je leta 2010 in leta 2016 ustanovila novo skupino v Koseškem bajerju, kar je bližje njenemu domu. Nekako je nepisano pravilo, da je članom težko iti iz skupine v kateri začnejo, ker se tam počutijo kot doma med svojimi. O tem, kakšne so njene izkušnje glede prehoda iz ene skupine v drugo, Tončka pravi: "Ko so v Kosezah uredili okolico bajerja, mi je tista lepa lesena ladjica dala misliti, da bi bilo tu izjemno telovaditi. Takrat sem začela razmišljati o novi skupini, saj smo štirje iz Kosez hodili v draveljsko skupino na telovadbo. Le zgodilo se je. Določili smo en datum, objavili in se je začelo. Pomoč je prihajala iz okoliških ljubljanskih skupin, za kar smo jim zelo hvaležni. In evo, zdaj smo že peto leto tukaj.« - ponosno pove Tončka.

Po dveh letih vodenja skupine LJ - Koseški bajer je Tončka predlagala, naj vodenje skupine prevzame nova voditeljica, kot se je sama izrazila "da bo skupina še bolj pestra, prijazna in med meščani ugledna". To pa je neverjetna poteza, saj so v nekaterih skupinah glede tega zelo občutljivi! Na kar Tončka pojasni: "Že na začetku ustanovitve naše skupine sem se odločila, da se bo funkcija vodje skupine menjala na dve leti. Zamenjavo sem nameravala tudi izvesti, a so me vsi po vrsti prepričevali, naj še vztrajam. Razložila sem jim, da jih ne zapuščam, ampak bi bilo zaradi higiene odnosov to edino prav. Seveda bi z veseljem pomagala, a sem bila preglasovana. Dokazovala sem jim, da bo to enako dobro kot moje vodenje, da lahko vsako jutro vodi kdorkoli od tistih, ki so se izobraževali na seminarju za pravilno izvajanje vaj "1000 gibov". Takih članov pa imamo v naši skupini kar nekaj. Verjamem, da je tako tudi v drugih skupinah. Po svoje je to super, ker vsak človek prikaže svoj slog in je tudi zato razgibano. Končno  je v naši skupini letos prevzela vodenje skupine prostovoljka Irena Dolinšek in želim ji veliko uspehov," – je svoj pogovor z nami zaključila prostovoljka Tončka.

                                                                                                                   Neda Galijaš