Prepesnitev Obutega mačkona je delo Igorja Bojovića, srbskega dramskega pisca, ki je za to delo prejel nekaj nagrad, uprizoritve pa so požele tudi navdušene aplavze občinstva. Verjamemo, da bo predstava Obuti mačkon navdušila tako mlade kot mlade po srcu.

Po zgodbi obutega mačkona

Todor, najmlajši mlinarjev sin po smrti svojega očeta skuša uresničiti očetovo neizpolnjeno željo, da bi postal kralj. Toda za tako velikopotezne načrte je poleg vztrajnega dela potrebna sreča, pa tudi prava mera zvitosti. Vse to ima Todorjev novi čudežni pomočnik mačkon de Fyodore, ki ne le da govori, ampak tudi zelo premeteno razmišlja. Kmalu se Todorju nasmehne sreča: spozna princeso Anastashie. Zaljubljenost je obojestranska, tako da zviti živalski pomočnik z lahkoto spletkari v korist svojega gospodarja in mu na koncu s zvijačnostjo pribori bogastvo hudobnega velikana, mimogrede pa tudi starejša brata osvobodi napornega služenja.

Obuti maček obravnava vprašanje krivice pri dedovanju in potrjuje rek, da je sreča na strani pogumnih in ne mogočnih. Je najbolj znana pravljica z živalskim čudežnim pomočnikom, saj je razširjena po vsej Evropi pa naprej prek Sibirije, Indije in celo na Filipinih. Tokratna prepesnitev je delo Igorja Bojovića, srbskega dramskega pisca, ki je za to delo prejel nekaj nagrad, uprizoritve pa so požele tudi navdušene aplavze občinstva. Besedilo v prevodu izkušenega besednega premetenca Milana Jesiha bo v režiji starega gledališkega mačka Dušana Jovanovića zagotovo navdušilo tudi občinstvo pri nas.

Občinstvo je v Obutem mačkonu postavljeno v središče dogajanja. Prizorišča so v krogu nanizana okoli krožne arene, v kateri so nameščeni gledalci, ki dobesedno sledijo glavnemu junaku skozi različne življenjske epizode. Dodaten čar obujajo skoraj pozabljeni iluzionistični scenski elementi – realistično poslikane kulise v perspektivi, spiralasti valovi, zvočila za grom, veter, dež.

Pravljica otroku pomaga odrasti, gledališče pa nam s svojo čarobnostjo v vsakem trenutku ponuja možnost kratkotrajnega vračanja v svet otroške naivnosti, čudenja in prepuščanja trenutku. Če se združita pravljica in gledališče, pa je rezultat prav gotovo čaroben za vse, so zapisali v Lutkovnem gledališču Ljubljana.