V severovzhodnem vogalu obzidanega pokopališča na Stožicah stoji monumentalen litoželezen nagrobni spomenik družine Čebin. V višino meri tri metre in pol. Nagrobnik ima obliko osemkotnega slopa (višina 170 cm) na stopničasti bazi. Zgoraj slop obdaja cinast friz, stranice so okrašene z neogotskimi profiliranimi okviri. Nanj je nameščena litoželezna krogla z blagoslavljajočim Vstalim Kristusom (višina plastike 149 cm) s križem v levici. Frontalni pogled na Kristusa, ki se le z dvema prstoma desne noge dotika zemeljske krogle, daje vtis, da dobesedno lebdi. Šele pogled od strani pokaže, da je na podlago čvrsto fiksiran z utorom.

Če slop sledi neogotskim zgledom, pa bi za kip Vstalega vzor lahko našli v italijanski renesansi. Kristusovo telo je pravilnih proporcev, njegov lepi, proti nebu usmerjeni obraz obdajajo kodri, ki mu padajo na ramena in hrbet. Dovršenost in kvaliteta liva nedvoumno kažeta, da gre za izdelek pomembne livarne. V našem okviru seveda takoj pomislimo na slovečo železolivarno kneza Auersperga v Dvoru pri Žužemberku, vendar je njena figuralika bolj manieristična.

Ker vemo, da je na področju umetniškega liva na celotnem področju habsburške monarhije bila ena najboljših in na naših tleh med tujimi najbolj prisotna livarna kneza Salma v Blanskem na Moravskem, je povsem smiselno iskati provenienco tam. In res: oblikovno enak nagrobnik najdemo pod št. 72 v katalogu Fürst Salm' sches Eisenwerk Blansko, le zastavice s križem na križu v Stožicah ni več, ker je že odpadla. Kot je običajno v katalogih, je risba opremljena z merami, v konkretnem primeru že v decimalnem merskem sistemu, kar pomeni, da je katalog iz časa po letu 1872. Navedena je tudi teža, in sicer nagrobnik tehta točno tono. Model istega monumentalnega spomenika je v svoji ponudbi obdržala tudi praška delniška družba Akciová společnost strojírny/Maschinenbau-Aktiengesellschaf, ki je leta 1896 kupila Salmovo livarno. V njihovem katalogu vidimo model tega spomenika na tabeli 22 (rubrika »spomeniki« – Monumente), pod isto številko, torej 72. Tudi mere so ostale iste, le teža je malenkost večja (1016 kg). Sicer opazimo majhne razlike med obema risbama in kipom Vstalega, zlasti pri draperiji in drži Kristusove glave, vendar je ta majhna odstopanja pri katalogih, v katerih predmeti še niso predstavljeni s fotografijami, potrebno vzeti v zakup. Nagrobni spomenik je ohranjen relativno dobro, zaskrbljujoča pa je večja poškodba na hrbtni strani slopa.

Nagrobni spomenik na pokopališču Stožice v Ljubljani je tretji od do sedaj evidentiranih monumentalnih litoželeznih nagrobnih spomenikov Salmove livarne na Slovenskem, poleg spomenika Ferdinandu Mayerju na pokopališču v Vipavi (višina 2 m) in Polleyevega na pokopališču v Sežani (višina 203 cm), ki sta bila oba postavljena okoli sredine 19. stoletja.

Izdelki Salmove livarne so bili tudi sicer v naši prestolnici precej številčno zastopani. V Blanskem je bil ulit celopostavni kip (višina 198 cm) maršala Radetzkega, ki je od maja 1880 stal pred tivolskim dvorcem. A izdelan je bil že prej, saj je bil odlitek že leta 1851 poslan v London na veliko svetovno razstavo in bil tam tudi nagrajen. Naslednje leto ga je od kneza Salma kupil graški poslovnež in arh. Joseph Benedict Withalm, pri nas verjetno najbolj znan kot arhitekt in lastnik ljubljanskega Kolizeja, ene prvih večnamenskih in izrazito funkcionalno zasnovanih stavb v slovenskem prostoru, ki je bila leta 2011 žal podrta. Kip Radetzkega je pred tivolskim dvorcem stal le do konca 1. svetovne vojne, potem pa je bil z javnega mesta odstranjen (danes ga lahko vidimo v Mestnem muzeju). V tej livarni so bili uliti tudi štirje litoželezni molosi, ki čuvajo vhod pred dvorcem in jih je dal tja postaviti najverjetneje prav Radetzky, ki je dobil dvorec v dosmrtni užitek od cesarja Franca Jožefa kot zahvalo za vojaške uspehe. Ta moravska livarna pa je mesto oskrbela tudi z večjim številom kandelabrov, ki so jih postavili na vseh pomembnejših lokacijah, npr. pred Magistrat, Kazino, Opero.

Poleg visoke kvalitete njihovih izdelkov je močno zastopanost mogoče pripisati dejstvu, da so bili Salmi tako poslovno kot sorodstveno povezani z Auerspergi (Turjaškimi) in tudi sicer aktivno vpeti v naše gospodarstvo. Pripadnik rodbine Salm Reifferscheidt-Krautheimskih je v času množičnega ustanavljanja delniških družb v 2. polovici 19. stoletja bil tudi na čelu delniške družbe Kranjske hranilnice.ž

Simona Kermavnar