V Ljubljani so se v ponedeljek, 17. 11. 2025, v dvorani Zalog zbrali strokovnjaki s področja požarne varnosti, gasilci, humanitarne organizacije in posamezniki z izjemnimi življenjskimi izkušnjami. Pod geslom »Ogenj, pogum in človečnost – skupaj za varnost vseh« sta soorganizatorja Gasilska zveza Ljubljana in Zveza Lions klubov Slovenije naslovila požarno varnost in evakuacijo oseb s posebnimi potrebami.

Namen srečanja je bil jasen: odpreti temeljna vprašanja požarne varnosti, posebej pri evakuaciji in reševanju oseb s posebnimi potrebami, ter poudariti pomen solidarnosti v kriznih razmerah. Ko izbruhne požar ali druga nesreča, o življenju odločajo sekunde. Toda za številne ljudi z oviranostmi je pot do varnega izhoda bistveno daljša, bolj zapletena in pogosto odvisna od pripravljenosti drugih. Prav zato je dogodek pod organizacijo Zveze Lions klubov Slovenije in Gasilske zveze Ljubljana jasen opomnik, da je varnost lahko univerzalna le, če je do nje dostop resnično omogočen vsem.

Anže Bitenc, predsednik Gasilske zveze Ljubljana, je opozoril na pomen medosebne povezanosti in sodelovanja: »Varnost ni naloga ene institucije, temveč skupno delo celotne skupnosti. Ko govorimo o ognju, ne govorimo samo o fiziki gorenja in dimnih plinih, govorimo o ljudeh, ki so se znašli v stiski in o tistih, ki jim prihitimo na pomoč. Govorimo o ranljivih skupinah, o osebah s posebnimi potrebami, ljudeh, ki so se zaradi zdravstvenega stanja, invalidnosti ali starosti težko odzvali na nesrečo.«

Lions klubi kot partner v humanitarnosti

Prav vključevanje tistih, ki jih družba prevečkrat spregleda, je eno ključnih poslanstev slovenskih Lions klubov. Guverner Zveze Lions klubov Slovenije mag. Vlado Gobec je ob tem poudaril, da se humanitarno delo klubov vedno izvaja tam, kjer je potreba največja: »Lionsi delujemo na različnih področjih, od pomoči slepim, osebam z diabetesom in rakom do skrbi za okolje, pogosto pa pomagamo tudi invalidom. Seveda je humanitarno delo prepuščeno vsakemu klubu posebej – pravimo, da kjer je potreba, tam je Lions, tako da se lokalno odločamo, komu in na kakšen način pomagati.«

Dr. Aleš Musar, predsednik 1. Lions cone v Ljubljani, je v uvodnem video nagovoru izpostavil: »Gasilci in lionisti si delimo eno skupno poslanstvo: pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Pri lionsih glavne aktivnosti potekajo v posameznih klubih – moj klub je Lions klub Ljubljana Tivoli in naša glavna aktivnost v zadnjih letih je, da otroke s posebnimi potrebami iz CIRIUS-a v Vipavi pošiljamo na letovanja k našemu bratskemu klubu v Ferrari v Italiji. Letos smo to sodelovanje še nadgradili, tako da so tudi italijanski otroci s posebnimi potrebami prišli za nekaj dni k nam. Vsak izmed naših klubov ima kakšno takšno ali podobno aktivnost za pomoč pomoči potrebnim. Kadar je treba, pa seveda lionisti stopimo skupaj, tako kot gasilci.«

Sodobni požari in nove nevarnosti

Predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost in vodja odseka za požarne raziskave in inovacije na Zavodu za gradbeništvo Slovenije (ZAG) prof. ddr. Aleš Jug je predstavil potek evakuacije in ugotovitve raziskovanj: »Sodobni požari so približno osemkrat hitrejši, kot so bili starejši požari, torej hitreje dosežejo fazo, ko je požar polno razvit. Če smo se včasih pogovarjali o tem, da so bile zastrupitve predvsem zaradi opeklin zgornjega dela dihalnih poti, danes govorimo o zastrupitvah zaradi dimnih plinov oz. kemičnih dražljivcev, ki nastajajo ob požarih. V novem požarnem laboratoriju zavoda za gradbeništvo v Logatcu testiramo tudi zelo veliko baterij, predvsem litij-ionske baterije. Pomemben podatek naših ugotovitev je, da pri gorenju litij-ionskih baterij nastaja tudi velika količina težkih kovin, ki so rakotvorne, nikelj, kadmij. Tako da sodobni materiali zagotovo za človeka niso prijazni.«

Dr. Miran Brvar, zdravnik in vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana, je predstavil značilnosti zastrupitev z dimnimi plini, ki nastajajo ob požarih. V predavanju je poudaril prepoznavanje znakov zastrupitev s kemičnimi dražljivci in dušljivci ter ukrepe prve in nujne medicinske pomoči. Posebno pozornost je namenil zastrupitvam z ogljikovim monoksidom in cianidi, njihovemu preprečevanju ter zdravljenju.

Evakuacija oseb z oviranostmi

Prostovoljni gasilec z dolgoletnimi operativnimi izkušnjami ter zagovornik dostopnosti in varnosti oseb z gibalnimi oviranostmi Nino Batagelj je sporočil: »Približno ena tretjina prebivalstva je v vsakem trenutku tako ali drugače gibalno ovirana, poleg trajno oviranih invalidov so tu še poškodovanci z zlomi noge, zvini gležnja. Tudi osebam z manjšimi poškodbami je težko bežati iz višjega nadstropja v primeru izrednih razmer.« Čakanje na reševanje gasilcev in reševalnih služb je loterija, zato je priprava načrta evakuacije z upoštevanjem potreb posameznih uporabnikov ali stanovalcev zgradbe najpomembnejši korak k večji varnosti vseh.

O evakuaciji namreč govorimo takrat, ko se uporabniki iz objekta evakuirajo samostojno, brez pomoči gasilcev. Takrat, ko so na kraju požara ali nesreče prisotni gasilci, pa je to že faza reševanja. Žiga Janša iz Zavoda Brez ovir je opozoril: »Če pride do izrednih razmer, se lahko vsakemu izmed nas hitro zgodi poškodba tudi med samim dogodkom, kar morajo upoštevati odgovorne osebe za izvajanje evakuacije in gašenja začetnih požarov v posameznem objektu. Evakuacijska oprema je zato definitivno uporabna tako za osebje, ki izvaja evakuacijo že pred prihodom gasilcev, kot tudi za gasilce na intervenciji. Za upravljanje evakuacijskega stola je potrebna zgolj ena oseba. Če pa bi vas morali sodelavci ali sostanovalci v bloku v primeru evakuacije nositi po stopnicah, bi bile potrebne vsaj dve ali celo tri osebe.«

Dogodek je s praktičnimi prikazi dokazal, kako zahtevno je evakuirati osebo z motnjo gibanja iz višjega nadstropja, kako pomemben je pravilen pristop pri komunikaciji s slepimi, gluhimi ali naglušnimi in kako nepredvidljivi so lahko prostorski izzivi, s katerimi se gasilci srečajo v realnih razmerah. Varnost v kriznih razmerah zato ni le vprašanje opreme ali protokolov, ampak predvsem vprašanje razumevanja, empatije in pripravljenosti na sodelovanje. Ko se prostovoljci, gasilci, invalidske organizacije in humanitarna društva združijo, nastane skupnost, ki zna slišati, videti in ukrepati.