Hkrati so želele predstaviti, kakšni so in kje so kraji, ki jih nanje formalno spominjajo. Ob obisku terena so bile pogosto v zadregi, ker je bilo tu in tam težko fotografirati prazne prostore med stanovanjskimi bloki ali industrijskimi halami, ki so pogosto ulice samo na papirju.

Če pogledamo v preteklost, so prebivalci prva poimenovanja mestnih predelov, pozneje tudi ulic,  izbirali spontano. Tako se danes v nekaterih imenih še vedno zaznava njihova hudomušnost, pa tudi sočnost takratnega jezika. Tudi zato so bila poimenovanja v Ljubljani še do srede 18. stoletja večinoma povezana s krajevnimi značilnostmi in dejavnostmi mestnih predelov. Po letu 1848 pa vse do prvih desetletij 20. stoletja se je boj za uveljavitev slovenskega jezika, s tem pa tudi naroda, bìl tudi prek uličnih imen. Do takrat so bile le dve ali tri ulice poimenovane po slovenskih kulturnikih, pa še te so bile v predmestjih*. Po koncu druge svetovne vojne pa so imela prednost poimenovanja, ki so poudarjala Ljubljano kot središče Slovenije in kot središče narodnoosvobodilne borbe. Danes se priporoča poimenovanje po narodopisnih imenih in ledinskih imenih*.

Za razstavo so izmed 48 ulic poimenovanih po ženskah, izbrale tistih 12, ki nosijo imena po slovenskih znanstvenicah, kulturnicah in filozofinjah. Do danes se samo Ulica Josipine Turnograjske iz leta 1934, prva poimenovana po pomembni Slovenki, nahaja v centru mesta. Vse ostale ulice so razpršene po njegovem obrobju.

Vabimo vas, da ob ogledu razstave skupaj z njimi razmislite, s kakšnimi pomeni povezujemo izbrane ulice Ljubljane in katere zgodbe nam ponujajo, da jih pripovedujemo. Ulična imena danes ne prispevajo samo k orientaciji. Razkrivajo zgodovinski razvoj mesta in naroda, krepijo kolektivni spomin in občutek pripadnosti kraju in času. Upamo, da razstava sproža prav vprašanja o javnih prostorih mesta kot o nosilcih pomenov.

Razstavo si lahko ogledate v dvorani Univerze za tretje življenjsko obdobje, Poljanska cesta 6, pritličje levo, do oktobra 2015. Za ogled prosimo pokličite na 01/433 20 90.

Avtorice razstave so: Nadja Agrež, Francka Bizilj, Ana Zalar, Vida Vilhar Pobegajlo (fotogafije ulic), Meta Kutin (mentorica)

* Pisne informacije Jana Skoberneta, tajnika Komisije za poimenovanje naselij in ulic pri MOL