Seminar: INDIVIDUALIZIRANI PROGRAMI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE S POSEBNIMI POTREBAMI 

Šolska zakonodaja določa, da ima vsak otrok ali mladostnik s posebnimi potrebami svoj individualiziran program. Glede na to, da je vsebina tega programa zelo ohlapno in nejasno opredeljena, so različne ustanove in tudi posamezni strokovnjaki izoblikovali svoje modele pisanja tega programa. Vprašanja in nejasnosti v zvezi s temi programi so številčna in raznolika. Pogosto se zdi, da individualizirani programi odražajo posebne potrebe (in sposobnosti) avtorjev programa in ne posameznega otroka, saj se IP bolj razlikujejo glede na posamezne vrtce in šole, kot pa glede na posamezne otroke.

Strokovnjaki v vrtcih in šolah tožijo, da ne vedo, kako bi k sodelovanju pritegnili starše, zato je njihovo sodelovanje omejeno na to, da jih zgolj seznanijo s programom.

Vsi, tako starši kot strokovnjaki pa pogosto soglašajo, da se ne znajdejo v papirologiji in tako nimajo odgovorov na ključna vprašanja: kaj poučevati in kako poučevati. Zagotovo si vsi želijo, da bi bil IP uporaben, razumljiv, kratek in skladen z otrokovimi potrebami.

Na seminarju bodo predstavljeni ključni elementi IP:

• kaj naj bi IP obsegal (ali so to vsi cilji, ki naj bi jih otrok v enem letu dosegel ali zgolj tisti, ki so za posameznega otrok drugačni kot v programu, ki ga obiskuje),
• kdo naj bi bil v timu za pripravo IP (ali je to le učitelj v razredu, ali izvajalci dodatne strokovne pomoči pišejo svoj IP, ali so na predmetni stopnji v skupini vsi učitelji, ki otroke poučujejo ali je to tudi učitelj v PB; s podobnimi vprašanji se srečujejo tudi vzgojitelji v vrtcu),
• kako oblikovati cilje, ki so merljivi (kako bomo vedeli, da je otrok cilj dosegel, kako in kdaj bomo to preverjali),
• kako oblikovati sedanjo raven funkcioniranja otroka (ali je to opis otrokovih težav in močnih področij ali je to raven samostojnosti, učnih dosežkov),
• kako oblikovati cilje, če so minimalni cilji programa (v katerega je otrok vključen) zanj prezahtevni,
• katere so najpogostejše napake pri oblikovanju ciljev v IP,
• nekaj primerov ciljev za različna področja: komunikacija, socializacija, motorika, skrb zase–avtonomija, moteče vedenje, pismenost, matematika,
• kako oceniti, katere cilje je otrok dosegel (kako in zakaj napisati evalvacijo ciljev),
• kako staršem predstaviti IP in evalvacijo IP, kako jih pritegniti k sodelovanju.

Ciljna skupina: ravnatelji, svetovalni delavci, učitelji, vzgojitelji, vodje skupin za samopomoč, zdravstveni, socialni delavci in drugi.

Program je še posebej primeren za vse, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvedbi IP za otroke s posebnimi potrebami (ne glede na to, ali je otrok v vrtcu ali šoli; prav tako je primeren za vse ravni programov – programe z enakovrednim ali znižanim izobrazbenim standardom in tudi za posebni program VIZ).