Brezovica
Dobrova-Polhov Gradec
Dol pri Ljubljani
Grosuplje
Ig
Ivančna Gorica
Litija
Medvode
Mengeš
Škofljica
Šmartno pri Litiji
Trzin
Veržej
Miren-Kostanjevica
Mislinja
Cerkvenjak
Ruše
Organizator: Slovensko mladinsko gledališče
Vstopnina: 1. PROSTOR: 15,50 € / *9,50 € (status); 2. PROSTOR: 12,50 € / *7,50 € (status)
Prodajna galerija SMG, Trg francoske revolucije 5
Andrej E. Skubic
Pavla nad prepadom
Navdihnjeno z življenjem alpinistke Pavle JesihDrama je nastala po resničnih dogodkih, liki pa so izmišljeni
Režija: Matjaž Pograjc
Režiser Matjaž Pograjc je svojim umetniškim sodelavcem že obul gojzarje, saj se ne bodo preizkusili le na odru, temveč tudi v gorah. Prav v slovenskih gorah bodo nastali prvi posnetki za predstavo Pavla nad prepadom, navdih zanjo pa je življenje alpinistke Pavle Jesih. Dramsko besedilo za Pograjčevo režijo ustvarja Andrej E. Skubic, prevajalec, dramatik in romanopisec, ki nas je navdušil s številnimi romani, med katerimi so Grenki med, Fužinski bluz, Popkorn in Koliko si moja?. Slovensko mladinsko gledališče se bo pri raziskovanju življenja Pavle Jesih povezalo tudi z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.
Pavla Jesih (1901–1976) je bila iz premožne mesarske družine. Rojenice so ji v zibelko podarile poslovnost, v srce pa radovednost, željo po neznanem. Gore so bile zanjo tisti svet, kjer je lahko začutila neodvisnost, obrat od družinske ekonomije. Vseskozi je živela in delovala samorastniško, kot neupogljiv viharnik.
Z Miro Marko Debelak sta bili pred vojno prvi in edini dami slovenskega, pa tudi evropskega alpinizma. Jesihova je z moškimi soplezalci (Miha Potočnik, Danilo Martelanc, Stanko Tominšek in Joža Čop) preplezala veliko prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, večinoma prva v navezi. Njeno gorniško dejavnost je leta 1933 prekinila huda nesreča v Veliki Mojstrovki.
Zato se je usmerila v kino. Mrežo kinodvoran je razširila od Celja, Ptuja do Ljubljane in že pred drugo svetovno vojno postala lastnica znanega ljubljanskega kina Matica v stavbi Slovenske filharmonije ter kinematografov v Celju in na Ptuju.
Živela je skromno, še največ je porabila za krmo golobov na ljubljanskem Starem trgu in za cigarete. Odklanjala je vsa planinska priznanja. Zadnja želja, da bi njen pepel posuli čez steno Špika, se ji ni uresničila.
