V Andōjevi arhitekturi lahko prepoznavamo kompromis med arhitekturnimi elementi, ki jih pojmujemo kot tipično »zahodne«, in principi, ki jih na drugi strani povezujemo z »vzhodno« oziroma japonsko umetnostjo. Mnogi teoretiki ga zaradi specifične rabe modernističnih elementov opredeljujejo kot arhitekta kritičnega regionalizma, saj je v svojem poskusu, da bi arhitekturo znova povezal s posameznikom, črpal iz tradicionalne japonske arhitekture. 

Andō v svojem slogu projicira lastno kulturno ozadje: kot japonskega arhitekta ga zanima povezava z naravo, minimalistične volumne povezuje z okoljem in se igra s prepletanjem svetlobe in sence. Andō kot izhodišče za razmišljanje o vlogi svetlobe v prostoru navaja delo Hvalnica senci (1933) pisatelja Jun'ichirōja Tanizakija, ki je mnogokrat opredeljeno kot esej o japonski estetiki.

Živa Hanc je študentka magistrskega študija umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Avgusta 2021 je diplomirala z nalogo Tadao Andō - japonski arhitekt, razpet med tradicijo in modernizmom. Njena zanimanja vključujejo umetnost 20. in 21. stoletja (s poudarkom na arhitekturni teoriji) in azijske filozofije, kjer jo zanima predvsem japonska estetika.

Predavanje je brezplačno. Obvezna je rezervacija mest na prijava@mgml.si
Hvala, ker upoštevate PCT pogoje.