Med udeleženci pri graditvi objektov so investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident, vendar je zagotovo investitor tisti, ki je izjemno zainteresiran za uspešno izvedbo in mora poskrbeti tudi za fazo projektiranja, gradnje in vzdrževanja.

Investitor seveda želi odlično zgrajen objekt v okviru načrtovanih finančnih sredstev, ki izpolnjuje vse zakonske zahteve (zanesljivost, varnost) kar je tudi predmet nadzorstva gradbene inšpekcije in preverjanja na tehničnem pregledu pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.

Kako se na področju inženirskih storitev izogniti nelojalni konkurenci in padanju kvalitete?!
 

Obstajajo vzorčna merila za vrednotenje inženirskih storitev (projektiranja, nadzora, geodetskih storitev) po kriteriju kakovosti in cene, ki omogočajo določitev primernega (pravičnega) plačila za celotno opravljeno inženirsko storitev v skladu s področno zakonodajo in kodeksom poklicne etike ter kodeksom kakovosti inženirjev.

V Sloveniji in v tujini imamo veliko primerov dobrih praks inženirskih storitev (projektiranja, izvajanja, nadzora), kjer je dobro načrtovanje, vodenje ter izvajanje projekta, pokazalo koristi pri nadzoru investicijskih stroškov ter veliko soodvisnost investicijskih stroškov od kvalitete izdelane projektne in tehnične dokumentacije.

Glede na aktualnost vam bomo predstavili Koncept celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki mora zasledovati cilje urejanja prostora, ki so opredeljeni že v obstoječi zakonodaji in državnih dokumentih. Tako se obetajo spremembe na področju vsebine projektne dokumentacije, preoblikovanje sistema nadzora pri graditvi objektov, ukinitev uporabnega dovoljenja, ....

Na strokovnem seminarju vam bomo pokazali tudi primere dobrih praks pri gradnji zahtevnih objektov ter tudi nekaj prihodnjih usmeritev na področju inženirskih storitev, vse za večanje koristi investitorja ter uspešno izvajanje storitev projektiranja, izvajanja graditve in nadzora.

Ena izmed takšnih usmeritev je Smernica za trajnostno gradnjo, ki se razen vzgleda in zglednega pristopa k izvajanju javnih gradenj skladno z vrednotami in merili trajnostne gradnje, kaže kot nuja, istočasno pa kot velika priložnost. Energetska učinkovitost, ekološka sprejemljivost, zdravo bivalno okolje, varovanje virov surovin in ekonomska učinkovitost skozi celotno življenjsko obdobje stavbe, so le nekatere vrednote oz. merila, ki jih nagovarja Smernica trajnostna gradnja.

Vabljeni:

• investitorji,
• projektanti,
• izvajalci,
• nadzorniki,
• revidenti, ter
• vsi ki jih to področje zanima.

Program

Primeri dobre prakse projektne in tehnične dokumentacije
 

• pomen tehničnega znanja in inovativnega razmišljanja,
• sodobni izzivi inženirjev  (energetska učinkovitost stavbe,  skoraj nič-energijske stavbe »nZEB«),
• projektna in tehnična dokumentacija (ZGO-1D, Pravilnik o projektni dokumentaciji),
• koncept prenove zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objektov,
• investicijski in obratovalni stroški so v soodvisnosti od pravilnega pristopa pri načrtovanju,
• predstavitev Smernice za trajnostno gradnjo (prevod nemške smernice).
   

Primeri dobre prakse izvajalca graditve objektov

Praktični primer izgradnje in rekonstrukcije zahtevnega inženirskega objekta:

• organogram gradbišča, ki bi ga moral imeti vsak investitor, ki želi kakovostno zaključiti investicijo ter pridobiti uporabno dovoljenje po uspešnem tehničnem pregledu,
• interakcije med posameznimi nalogami in strokami na gradbišču,
• pomembni elementi priprav na uspešen tehnični pregled (projekt izvedenih del, geodetski načrt, dokazilo o zanesljivosti objekta).
  
   

Odgovornost posameznih pooblaščenih inženirjev (investitor, projektant, izvajalec, nadzornik in revident) za napake pri načrtovanju in izvedbi
 

Pregled zakonodaje in sodna praksa

• odškodninska odgovornost,
• samostojna odgovornost in solidarna odgovornost z izvajalcem gradnje; pri solidarni odgovornosti naročnik izbere od koga bo terjal odškodnino za napake gradbe, ali od izvajalca ali od projektanta (navedeni bodo primeri iz prakse),
• odgovornost za prekrške (najvišja kazen je 30.000 EUR),
• kazenska odgovornost (zaporna kazen od 1 do 5 let, v primeru smrtne nesreče na gradbišču pa tudi do 8 let).

Predavatelji: mag. Andrej Kosmačin, univ. dipl.inž. el., mag. Viktor Lovrenčič, univ. dipl. inž. el., Avrelija Barle, univ. dipl. prav.

Več informacij in možnost prijave: http://www.agencija-poti.si/si/izobrazevanje/73686,175219/podrobno.html