Brezovica
Dobrova-Polhov Gradec
Dol pri Ljubljani
Grosuplje
Ig
Ivančna Gorica
Litija
Medvode
Mengeš
Škofljica
Šmartno pri Litiji
Trzin
Slovenske Konjice
Log - Dragomer
Tržič
Organizator: Slovensko mladinsko gledališče
Vstopnina: 1. prostor: 15,50 / *9,50 €; 2. prostor: 12,50 / *7,50
Prodajna galerija SMG, Trg francoske revolucije 5, 1000 Ljubljana
01 425 33 12
F. M. Dostojevski - Diego de Brea
Prevod romana: Marjan Poljanec
Igrajo: Matija Vastl, Ivan Godnič/Robert Prebil, Sandi Pavlin k.g., Romana Šalehar, Daša Doberšek/Helena Peršuh k.g., Dario Varga, Olga Kacjan/Draga Potočnjak, Željko Hrs, Uroš Maček, Marinka Štern, Olga Grad, Boris Kos
"Zločin in kazen je zgodba o tistem, kar ljubim, česar se bojim in po čemer hrepenim, kjerkoli in kadarkoli jo odprem, me prestraši in popolnoma prevzame, zato se počutim kot duhovni otrok Dostojevskega, četudi ubog in nebogljen. To je zgodba o vzgoji srca, nekakšna pasijonska igra z vsemi štirinajstimi postajami in epilogom – vstajenjem," pravi Diego de Brea.
Lastna priredba je režiserju omogočila avtonomno (glede na roman in že znane priredbe) raziskovanje čudežnega kozmosa Dostojevskega. Skupaj z odlično igralsko ekipo je raziskoval emocionalna stanja, moč strahu, bojazni in zaskrbljenosti, beg, bežanje, begstvo, bolečino zaradi odsotnega in izgubljenega očeta, izzivanje življenja, ki pripelje onkraj dobrega in zlega in se naposled klavrno konča v najglobljem blodnjaku krivde in trpljenja. Predstava se dotika vprašanja prerojenja in vstajenja, zločina kot metafizične ideje, kazni kot propada ideje in vzpostavitve dvoma. "Kazen je, da vzameš nase trpljenje in se skozenj očistiš." (Diego de Brea)
ZLOČIN IN KAZEN
Režija: Diego de BreaPrevod romana: Marjan Poljanec
Igrajo: Matija Vastl, Ivan Godnič/Robert Prebil, Sandi Pavlin k.g., Romana Šalehar, Daša Doberšek/Helena Peršuh k.g., Dario Varga, Olga Kacjan/Draga Potočnjak, Željko Hrs, Uroš Maček, Marinka Štern, Olga Grad, Boris Kos
"Zločin in kazen je zgodba o tistem, kar ljubim, česar se bojim in po čemer hrepenim, kjerkoli in kadarkoli jo odprem, me prestraši in popolnoma prevzame, zato se počutim kot duhovni otrok Dostojevskega, četudi ubog in nebogljen. To je zgodba o vzgoji srca, nekakšna pasijonska igra z vsemi štirinajstimi postajami in epilogom – vstajenjem," pravi Diego de Brea.
Lastna priredba je režiserju omogočila avtonomno (glede na roman in že znane priredbe) raziskovanje čudežnega kozmosa Dostojevskega. Skupaj z odlično igralsko ekipo je raziskoval emocionalna stanja, moč strahu, bojazni in zaskrbljenosti, beg, bežanje, begstvo, bolečino zaradi odsotnega in izgubljenega očeta, izzivanje življenja, ki pripelje onkraj dobrega in zlega in se naposled klavrno konča v najglobljem blodnjaku krivde in trpljenja. Predstava se dotika vprašanja prerojenja in vstajenja, zločina kot metafizične ideje, kazni kot propada ideje in vzpostavitve dvoma. "Kazen je, da vzameš nase trpljenje in se skozenj očistiš." (Diego de Brea)
