Ob obeh praznikih deklet, mater in žena ter seveda 40 mučenikih, ko na očke niso pozabili, so želeli medse povabiti starše in jim pokazati, kaj so se naučili. Žal so jih malce prehitele norice, zato so morali srečanje prestaviti na april in ga končno tudi izpeljali.

Priprave na nastop so v njih vnašale ustvarjalni nemir in tako so komaj dočakali četrtkovo popoldne, ko so se v igralnici zbrali starši otrok. Prikazali so jim prirejeno dramatizacijo zgodbice Medved išče pestunjo in jim zapeli nekaj pesmic, ki so jih spremljali tako z Orffovimi, kot tudi z lastnimi inštrumenti. Na koncu so jim za spomin podarili cvetlice s svojimi fotografijami. Seveda pa starši niso odšli brez posladka, ki so ga že dopoldne ravno tako izdelali sami.

Otroci so  resnično dali vse od sebe in se prav vsi po vrsti izkazali, tako dva najmlajša, kakor tudi oni, najstarejši. V njihovih očeh sta dobesedno sijala zadovoljstvo in želja po pohvali in s tem potrditvi, izrečeni od njihovih staršev.

Koliko topline človeku v srce prinese nasmeh, dotik ali lepa beseda, ki da vedeti, da smo opaženi…

Vzgojiteljici