Dol pri Ljubljani
Radeče
Sevnica
Šmartno pri Litiji
Trebnje
Zagorje ob Savi
Šentrupert
Borovnica
Veržej
Brezovica
Organizator: Mestni muzej Litija
Vstopnina: Vstop prost
Vljudno vabljeni na otvoritev gostujoče fotografske razstave Pustolovščina poljubov v ponedeljek, 28. novembra 2016, ob 18. uri, v Mestnem muzeju Litija. Avtorica razstave je kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
O RAZSTAVI:
Najstarejša fotografija poljuba, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, sega v prvo svetovno vojno, v čas med letoma 1916 in 1918. Skorajšnji poljub med dvema skrbno postavljenima avstro-ogrskima častnikoma je zaigran. Maloštevilne fotografije poljubov iz prve polovice 20. stoletja nas prepričujejo, da poljubljanje ni bilo »bogvekaj okusno« in »na cesti« večinoma nezaželeno, zato ga tudi fotografski aparati niso posebej beležili. Prva majhna zbirka fotografij neznanega avtorja, ki je posebej posvečena beleženju intimnejših reči in v kateri je ujet tudi kakšen poljub, je iz časa italijanske okupacije med drugo svetovno vojno. V muzeju je shranjena pod prvotnim imenom »Ljubimkanje Italijanov« s Slovenkami. Tudi načini dokumentiranja posnetkov so pomenljivi in so odraz časa. Fotografija razpoložene trojice v slovenskih narodnih nošah, posneta kmalu po drugi svetovni vojni, na kateri se fant prešerno namenja poljubiti eno od deklet v objemu, je še dokumentirana z jedrnatim komentarjem »bolj zaupno«. Simboličen prelom v intenzivnosti fotografskega dokumentiranja poljubov in revolucionarnost novega časa pa nakazuje fotografija poročnega para v Trstu iz okoli leta 1950, na kateri se mladoporočenca med svati in pred objektivom fotoreporterja sproščeno predajata strasti poročnega poljuba. Poljub je v drugi polovici 20. stoletja postal vse bolj priljubljen in univerzalen vedenjski vzorec, ki je iz zasebnega popolnoma prodrl v javno življenje. Razstava pripoveduje o poljubih na fotografijah, in to ne samo med ljudmi, ampak tudi med ljudmi in živalmi, med ljudmi in predmeti. Pripovedujejo o ljubezni, sreči, protokolu, športnih zmagah, združitvi z Bogom in še o marsičem. Nekatere izbrane fotografije poljubov so v svoji liričnosti umetniško lepše, druge zaradi zgodovinskega ozadja dokumentarno močnejše. Razstava prepušča pustolovščino poljubom, ki so nam jih na fotografijah zapustili Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Božo Štajer, France Cerar, Tone Stojko, Janez Bogataj, Marjan Pfeifer, Janez Pukšič, Miško Kranjec, Leon Jere, Vlastja Simončič in Rudi Vavpotič.
O RAZSTAVI:
Najstarejša fotografija poljuba, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, sega v prvo svetovno vojno, v čas med letoma 1916 in 1918. Skorajšnji poljub med dvema skrbno postavljenima avstro-ogrskima častnikoma je zaigran. Maloštevilne fotografije poljubov iz prve polovice 20. stoletja nas prepričujejo, da poljubljanje ni bilo »bogvekaj okusno« in »na cesti« večinoma nezaželeno, zato ga tudi fotografski aparati niso posebej beležili. Prva majhna zbirka fotografij neznanega avtorja, ki je posebej posvečena beleženju intimnejših reči in v kateri je ujet tudi kakšen poljub, je iz časa italijanske okupacije med drugo svetovno vojno. V muzeju je shranjena pod prvotnim imenom »Ljubimkanje Italijanov« s Slovenkami. Tudi načini dokumentiranja posnetkov so pomenljivi in so odraz časa. Fotografija razpoložene trojice v slovenskih narodnih nošah, posneta kmalu po drugi svetovni vojni, na kateri se fant prešerno namenja poljubiti eno od deklet v objemu, je še dokumentirana z jedrnatim komentarjem »bolj zaupno«. Simboličen prelom v intenzivnosti fotografskega dokumentiranja poljubov in revolucionarnost novega časa pa nakazuje fotografija poročnega para v Trstu iz okoli leta 1950, na kateri se mladoporočenca med svati in pred objektivom fotoreporterja sproščeno predajata strasti poročnega poljuba. Poljub je v drugi polovici 20. stoletja postal vse bolj priljubljen in univerzalen vedenjski vzorec, ki je iz zasebnega popolnoma prodrl v javno življenje. Razstava pripoveduje o poljubih na fotografijah, in to ne samo med ljudmi, ampak tudi med ljudmi in živalmi, med ljudmi in predmeti. Pripovedujejo o ljubezni, sreči, protokolu, športnih zmagah, združitvi z Bogom in še o marsičem. Nekatere izbrane fotografije poljubov so v svoji liričnosti umetniško lepše, druge zaradi zgodovinskega ozadja dokumentarno močnejše. Razstava prepušča pustolovščino poljubom, ki so nam jih na fotografijah zapustili Nace Bizilj, Edi Šelhaus, Božo Štajer, France Cerar, Tone Stojko, Janez Bogataj, Marjan Pfeifer, Janez Pukšič, Miško Kranjec, Leon Jere, Vlastja Simončič in Rudi Vavpotič.
