11. junija 2014 smo v Knjižnici Lenart gostili »starega Lenarčana«, slikarja in pesnika, ki je na ogled postavil nekaj svojih slik in se svojim Lenarčanom predstavil s pesniško zbirko Zlatovranka.

To je spomenik Slovenskim goricam v pesmih, iz katerih se poleg čudovitih pesniških prispodob o starih časih, vrednotah in lepotah naše naravne in kulturne dediščine, zanimivih ljudi za vedno v čas zapisuje kot dokument naslov po redki ptici – zlatovranki, ki je gnezdila (in izgleda še gnezdi) ob naši Globovnici.

Z naslovom zbirke, ki jo je Brane izdal v samozaložbi 2013, ko se mu je rodila vnukinja, je nakazal posebno vrednost izbranih pesmi. V njih je izpovedal svoja čustva na poseben, zelo izbran način: zgoščen, iskriv, a lep; kot je posebna in lepa ta pisana, modro-rjavo-rdeča in na mestih še zelena zlata vrana. Redko jo vidimo, a če jo vidimo, nam ostane za vedno v spominu.

Tako kot srečanja Lenarčanov z Branetom Murkom, ko ostanejo vedno znova v spomin zapisane misli in ideje, povezane s številnimi zgodbami iz neke mladosti, z nekim trgom, lepotami in ljubeznijo do življenja, kakor se nam riše v kar se da najboljšem sožitju z naravo. V sožitju z lenarškim poletjem, pospremljenim z Anjino flavto, Maksovo odlično fotografijo, jagodami in češnjami ter jurovsko potico.

…«Tisto leto so rasle bajne trave,                                                    

      Najlepše, najvišje, najmehkejše,                                                       

     Nemirnih cvetov, tople pri tleh,                                                        

     S sapo Kamenšaka počesane.«                                                                                      

                                    (Naše trave)

..«In si mislim, da me bo konec,                                                                 

    ko ne bom več zlezel na drevo,                                                                   

   ne po deblu ne po lojtri ne z vrvjo,                                                             

   ko ne bom ves živ na živem,                                                                          

   svoboden kot plešoči list.«…                                                                                       

                               ( Zlesti na drevo)

… »Prelepa rajsko modra ptica,  

skrivana v cvetoči čreti,

samo enkrat sem jo videl«…

                              (Zlatovranka)

…«In se zastrmim v edino,

kar še ostaja iz tistih let,

v nemi sobi prazne hiše,

 hladna Petacijeva  peč.«

                  (Petacijeva peč)

Vsi odlomki pesmi iz Brane Murko, Zlatovranka.

Marija Šauperl