Popoldan poln doživetij – Učenci raziskovali Expano in Soboško jezero

V sredo, 8. aprila 2026, smo izvedli težko pričakovan nadstandardni program, v okviru katerega se je 112 učencev od 1. do 5. razreda odpravilo v interaktivni doživljajski park Expano. Sončen pomladni dan je bil kot nalašč za učenje, raziskovanje in druženje v naravi.

Po prihodu v park so se učenci razporedili v tri skupine, ki so se skozi popoldne izmenjevale v različnih dejavnostih:

Interaktivna pot skozi čas in prostor: Učenci so vstopili v svet sodobne tehnologije, kjer so s pomočjo 3D očal poleteli nad Pomurjem. Poleg naravnih lepot so skozi digitalne postaje spoznavali tudi bogato zgodovinsko plat regije – od ostankov starodavnega Panonskega morja in fosilov do življenja naših prednikov ob Muri.

Gibalni izzivi na prostem: Čas je bil namenjen sproščeni igri v gibalnem parku. Naše mlade raziskovalce je navdušilo ogromno število plezal, kjer so preizkušali svojo spretnost, moč in vztrajnost, ob tem pa neizmerno uživali v gibanju na svežem zraku.

Naravni videz Soboškega jezera: Sprehod ob vodi je ponudil priložnost za opazovanje okolice. Soboško jezero, ki je s svojo urejenostjo poznano po izjemno avtentičnem naravnem videzu, je otroke pomirilo in jim ponudilo popolno kuliso za zaslužen oddih z malico.

Takšne oblike dela, ki presegajo okvirje tradicionalne učilnice, so ključne za celostni razvoj naših otrok. Neposreden stik z okoljem, zgodovinskimi dejstvi in sodobno tehnologijo v sproščenem vzdušju ne bogati le njihovega znanja, temveč bistveno prispeva k razvoju otroškega psihičnega in fizičnega zdravja. Gibanje na plezalih krepi telo, medtem ko potovanje skozi preteklost Pomurja spodbuja radovednost in spoštovanje do lastnih korenin.

Vsega tega pa ne bi mogli organizirati in izpeljati, če ne bi pedagoški delavci bili pripravljeni sodelovati v takšnih oblikah dela. Izvedba takšnega popoldneva zahteva učitelje, ki so pripravljeni stopiti iz cone udobja in aktivno sodelovati v neformalnih pristopih, ki zahtevajo dodatno energijo, prilagajanje in pozornost. Od natančne organizacije koordinatorice Alenke Črček Ritonaja do vseh spremljevalcev, ki so nudili varno zavetje in usmerjali učence – prav njihova srčna pripravljenost na takšne izzive je temelj, na katerem otroci gradijo svoje socialne veščine in občutek pripadnosti. Brez njihovega mentorstva in odprtosti za sodobne izobraževalne poti takšna nepozabna izkušnja preprosto ne bi bila mogoča.