Kulturno, turistično in izobraževalno društvo KELIH je  posredovalo predlog za evidentiranje nosilca za enoto nesnovne dediščine, ki je že vpisana v register nesnovne dediščine – priprava prleških gibanic. Etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne dediščine je na osnovi pobude, ki jo je poslalo društvo KELIH, pripravil predlog za vpis, Ministrstvo za kulturo pa je na osnovi predloga s sklepom evidentiralo nosilca dediščine. Člani društva KELIH se seveda zavedajo odgovornosti, ki jo prinaša to evidentiranje, in bodo še naprej intenzivno nadaljevali z ohranjanjem tradicije priprave prleške gibanice in večanja prepoznavnosti prleške gibanice tako v Prlekiji kot v Sloveniji.

Prleška gibanica sicer postaja čedalje bolj prepoznavna. Vedno več je spečejo v gostilnah, na kmečkih turizmih, doma jo pripravljajo vse generacije, od osnovnošolcev do babic. Vedno manj jo zamenjujejo z znamenito sosedo z levega brega Mure. Domicil prleške gibanice je namreč Prlekija, pokrajina na desni strani reke Mure, vendar je v tem letu navdušila številne ljubitelje tradicionalne kulinarike širom po Sloveniji.

Vse skupaj se zdi enostavno, pa vendar se za večjo prepoznavnostjo prleške gibanice v Sloveniji skriva veliko prostovoljnega dela ter povezovanja nevladnih organizacij, gospodarskih družb in posameznikov. Poleg utečene promocijske akcije na sejmu AGRA v Gornji Radgoni so se s prleško gibanico sladkali tudi v Slovenj Gradcu, Ljubljani, Kranju, Lenartu, Murski Soboti, na gradu Negova …  Še vedno pa je zelo pomembno, da prleška gibanica krepi svojo prisotnost doma, v Prlekiji.

Zaradi intenzivne promocije po Sloveniji in na družabnih omrežjih je torej prleška gibanica čedalje bolj prepoznavna na slovenskem parketu. Ne nazadnje je dobila tudi svojo spletno stran www.prleska-gibanica.si, ki je že v prvem mesecu delovanja lani zabeležila veliko ogledov strani in zapisa recepta.