Vstanimo iz suženjstva greha v novo življenje. Povabimo s seboj še druge, da se skupaj zjočemo na Kalvariji pod križem, na katerem je umrl Božji Sin. 

Objemimo ta z Jagnjetovo krvjo blagoslovljeni les in poljubimo žeblje na rokah in nogah Križanega v zadoščevanju za tiste, ki ga vsak dan znova pribijajo na križ.

Prečujmo vso noč v molitvi, kleče na trnju, ki ga mnogi zabadajo v Jezusovo krono, martri vseh mučencev do danes, bolj boleči od kletvic in pljunkov, v grozi, kaj vse je človeški rod storil hudega od Adama dalje.

Le kes nas lahko reši, prošnja molitve, zadoščevanje za svoje in drugih grehe ter izbira drugačne poti. Tiste od prekletstva velikega petka, ko je moral umreti sam Božji Sin, da bi mi živeli, do blagoslova velikonočnega jutra in novega upanja: še je rešitev, še je čas, da poljubim tisti žebelj, s katerim sem ga pribil na križ, da odvzamem trn iz Jezusove trnjeve krone … 

Pohitimo še  mi do praznega groba pod Golgoto, nato pa na pota sveta in pričujmo: Jezus je zares vstal, aleluja! Vstanimo še mi z njim. Aleluja!


(Fotografiji sta z duhovnih vaj leta 2016 v Paray-le-Monialu, mestu Srca Jezusovega, v Franciji.)