"Vse najboljše, mlada Slovenija!"

Lepo praznovanje državnega praznika Dneva državnosti v Občini Komenda za Kulturnim domom v Komendi

Komendski župan Stanislav Poglajen je slavnostni govor pri praznovanju 31. državnega praznika Dneva državnosti za Občino Komenda 24. junija zvečer na parkirišču za Kulturnim domom v Komendi sklenil z voščilom: »Vse najboljše, mlada Slovenija!« V govoru pa je, ob dejstvu, da naša država ni več tako mlada, se približuje zrelim letom, spomnil, kako je bilo na začetku. Veliko bolje, kot je danes, čeprav nismo, kot piše Delo, so nekateri napovedovali, postali druga Švica, nas tarejo mnoge težave. »Tedaj smo bili složni in enotni. Z osamosvojitveno vojno smo pridobili lastno, samostojno in neodvisno državo, domovino. Uspeli smo, kar še ni Ukrajincem, a upamo, da jim bo. Prav je, da znamo ceniti in spoštovati, kar smo si pridobili; da se tega zavedamo. Žal se premalo.«

Številnim udeležencem slovesnosti je ob vsem dobrem, pa tudi hudem in nedoseženem glede Slovenije, predvsem pa v njej sami, zaželel: »Veselo praznovanje!«

Za to je naprej poskrbel povezovalec dogodka Darko Mavsar s svojo bistroumno, pa tudi šaljivo besedo, ki se je dobro ujemala s kulturnim programom. V njem so zaporedoma nastopili Manca Juvan na citrah, ženska klapa Kamelije iz Domžal, kitarist Nejc Jurkovič, Francetovi orgličarji iz Železnikov in harmonikarica Petra Juvan. Vsi zelo dobro, ubrano, kot se spodobi za velik praznik. Obiskovalci so ob domačih glasbenih talentih še posebej pozorno prisluhnili ženski klapi Kamelije in Francetovim orgličarjem, ki pa so bili le ženskega spola, čeprav imajo v sestavu tudi moškega. Posebej ob pesmih iz Poljanske in Selške doline, od koder izvirajo. Komendskim občanom so namenili(e) pesem: Lepo je res na deželi. Res lepo ob takšnih mojstricah na ustnih harmonikah.

Ženska klapa Kamelije pa se je v nasprotju s pričakovanji, da bodo zapele »starogradske« ali kakšne korčulanske ali dugootoške pesmi, predvsem izkazala s priljubljenimi slovenskimi pesmimi; od tistih z Jadrana pa je zapela le dve. Vse zelo ubrano, prepričljivo, zanosno.

Izkazal se je tudi Nejc Jurkovič s svojim igranjem na kitaro ter sestri Juvan, Manca in Petra, ki je na harmoniko zaigrala zadnjo pesem kulturnega večera in praznovanja: Srečno, mlada Slovenija.

Res je, kar je uvodoma povedal povezovalec Darko: V naši deželi je lepo, dobro, predobro, manjka pa spoštovanje.« Pozneje, ko je duhovito predstavljal Kamelije, je tudi opozoril, »kakšno odgovornost imamo do Slovenije«. S tem se je lepo dopolnil z opozorilnimi besedami župana Poglajna.

Zgodilo pa se je, kar bi bilo bolje, da se ne bi, a so napovedovali vse temnejši oblaki in bliskanje. Tik po koncu kulturnega programa se je ulilo in treščilo čisto blizu, vendar ni pokvarilo slavnostnega razpoloženja. Obiskovalci so se umaknili pod podstrešje kulturnega doma (še dobro, da so graditelji za to poskrbeli!), nazadnje pa v preddverje dvorane. Tam so se še dolgo v prijateljskem pogovoru, dobrotah in odličnem vinu veselili in nazdravljali »mladi Sloveniji!« Z željo, da bi bilo v njej pod novo vlado tako dobro, kot napovedujejo.

Pri tem so pogrešali ugledne komendske politike, ki so bili še lani z njimi, občinske svetnike, predstavnike javnega in kulturnega življenja, društev in klubov. Res da so nekateri že na dopustih, a vseeno bi ob tako pomembnem praznovanju, kot je 31. rojstni dan samostojne države Slovenije, pričakovali večjo udeležbo. Tisti, ki so prišli, so s tem pokazali, da imajo radi našo državo, jim je veliko do tega, da bi bila uspešna in složna, kar je poudaril župan Poglajen. Če že ne druga Švica, pa vsaj prava Slovenija. To tako gradimo vsi od predsednika vlade dr. Roberta Goloba do udeleženke slovesnosti, ki je ob njenem koncu veselo trikrat zaukala in zaplesala solo ples.

a Kamelije se je s tremi zapetimi pesmimi »za izbrane« oziroma do konca vztrajajoče (tudi takšni slovenski, komendski »brambovci« morajo biti), poslovila od Komendčanov z obljubo, da še pride k nam. Mogoče s ponovitvijo koncerta ob petletnici njihovega obstoja v Domžalah? Glasovi pevk so izjemno ubrano, predvsem pa zares kot klapa, odmevali v preddverju kulturne dvorane. Prav popeljali so nas na katerega od jadranskih otokov, kjer v večeru, v mesečini, uživamo sami ali pa v dvoje ob šumljanju morja, rahlem vetriču in iz daljave prihajajočih glasovih prave dalmatinske klape. O more, more … Njegov dih smo začutili tudi zbrani na praznovanju. Tistim, ki niso bili z nami, je res lahko žal.

Hvala Občini Komenda in kulturno-umetniški skupini Kaj ti mar za pripravo lepe in močno doživete ter z domovinskimi čustvi in pravim ter pristnim odnosom do »matere Slovenije« prežete prireditve, posebej pa vsem, ki so nas bogatili in razveseljevali na njej s svojimi nastopi.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič