Razmišljanje prvega dne v letu 2020 ob dogodkih v minulem letu

Leto 2020 z ženo Marto začenjava z jutranjo mašo v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi. Ni nas veliko pri njej, saj so silvestrovanje, premalo spanja in pri kom tudi preveč popitega alkohola naredili svoje. Midva sva si opolnoči nazdravila z malo terana, poljubom in željo, da bi naju to leto še bolj povezalo v dobrem: medsebojni ljubezni, razumevanju, pomoči in strpnosti drug do drugega, kadar pridejo preizkušnje, bolezni, trpljenje. Za to moč prosiva pri maši. Prav posebej Marijo, Božjo Mater, katere praznik obhajamo danes. Če kdo, potem ona razume najine želje, stiske in težave. Na to, na zatekanje k Mariji, iskanje pomoči pri njej, njeno priprošnjo pri Bogu, nas že v uvodu v mašo opozori naš župnik Zdravko.

V govoru med mašo, ki je bil tudi tokrat v znamenju statističnih podatkov župnije Komenda za minulo leto, sem še posebej pozoren na to, da je veliko  župljanov umrlo, ne da bi bili prevideni. 

Ne le srečno, marveč blagoslovljeno leto

Ob izhodu iz cerkve mi pridrži vrata obiskovalka maše. Zaželi mi: »Blagoslovljeno leto 2020!« Takoj se ji zahvalim: »To, blagoslovljeno novo leto!« Vsi si samo voščimo zdravo in srečno novo leto, nobeden pa blagoslovljeno! Kot da ne bi bili kristjani, pa smo bili ravnokar pri maši. Ali se nas res ni pri njej nič dotaknilo, nas ganilo, mogoče celo pretreslo, smo sklenili, da bomo drugačni? Ne v smislu t. i. 'novoletne zaobljube' Serpentinška ml. v televizijski oddaji Slovenski pozdrav na silvestrovo (to 'zaobljubo' po navadi prelomimo že drugi dan, če že ne prvega dne v novem letu, saj je dostikrat narejena pod vplivom alkoholnih hlapov), marveč zares. Sam se, ko z ženo pozajtrkujeva, usedem in napišem pesem, ubrano na praznik, nato me premamita kavč in topla odeja, da se zleknem in zadremljem za malo več kot eno uro. Nekaj ur spanca manj te noči se človeku pri 68 letih hitro pozna. 

Dobra dela naj bodo zares takšna; ne pričakujmo zahvale in pohvale zanje.

Ko se zbudim, me Marta spomni, da naj sprehodim kužka Kimija. Pred tem pa na novoletno pridigo Ervina Mozetiča, župnika župnije Sv. Marko na Markovcu v Kopru. Zelo je navdušena nad njo. Kljub temu, da je pripravljala kosilo, si je izpisala veliko povedanega. Najbolj me je pritegnil stavek: »Kot pastirji, ki so zagledali Dete v rokah Marije, tudi mi začutimo neizmerno hvaležnost do Marije, ki je dala svetu Zveličarja.« Zakaj? Ker sem prav na silvestrovo popoldne pisno izmenjal mnenje o dobrih delih in hvaležnosti (zahvale) zanje z dr. Marto Ciraj, nekdanjo predsednico dobrodelne ustanove UPPG. Strinjala sva se, da naj gre pri dobrodelnem delu najprej in predvsem res za takšno delo. To pomeni, da človek, ki je naredil drugemu kaj dobrega, za to ne pričakuje usluge z njegove strani, posebne zahvale ali celo objave v občinskem glasilu. Če bi bilo drugače, potem bi bilo dobro delo razvrednoteno. Še posebej pri vernih ljudeh, ki naj ne pričakujejo hvale in slave na tem svetu. Prav pa je, da smo tistim, ki so nam naredili kaj dobrega, hvaležni, jim to damo vedeti, se jim zahvalimo, ko je priložnost za to, čutimo, da moramo to narediti. Žal se pogosto zgodi ravno obrnjeno, na kar je opozarjal že psiholog dr. Anton Trstenjak. Na enem izmed predavanj na Teološki fakulteti v Ljubljani je odkrito povedal, da je bil najbolj grd in nehvaležen do njega sorodnik, kateremu je naredil največ dobrega. 

Molimo za Božji blagoslov!

Dr. Marta Ciraj svoje javne govore in zahvale podkrepi tudi z zahvalo Bogu, z navedki iz Svetega pisma. S tem poudari duhovno razsežnost zahvaljevanja. Tako je naredila tudi v slavnostnem govoru 22. novembra 2019 ob 20-letnici UPPG, v katerem se desetinam zaslužnih v ustanovi in zanjo ni zahvalila poimensko (bi predolgo trajalo, ker jih je bilo preveč), ampak vsem skupaj, svoj govor pa je dvignila na raven resnične dobrodelnosti, zahvaljevanja in hvaležnosti. Osebno to dela in priporoča tudi drugim članom ustanove z molitvijo zanjo in zanje; da bo ustanova imela še Božjo pomoč in blagoslov. Hvaležna je, da je UPPG 27. decembra 2019 pri posebni maši zadušnici v župnijski cerkvi sv. Petra izročila Bogu rajne zaslužne može in dobrotnike ustanove. 

Hvaležna občanka

V decembrski številki Aplence me je pri pismih bralcev presenetila zahvala z naslovom Pravi ljudje na pravem mestu občanke naše občine našemu županu Stanislavu Poglajnu in drugim v vodstvu občine. Bil sem je vesel, ker redkokdaj če gre za ljudi na tako odgovornih in zahtevnih mestih, slišiš kaj lepega, pohvalnega in dobrega o njih; veliko prej kritiko, negodovanje in pritoževanje. Občanka je začutila, da je prav, da o vodstvu naše občine pove tudi kaj dobrega, se mu ob koncu leta zahvali, ga pohvali. 

To je na koncu svojega novoletnega govora naredil tudi naš župnik Zdravko, ko se je zahvalil vsem sodelavcem, ki mu pomagajo pri vodenju župnije, ter so kakor koli dejavni v župniji. 

Kako lepo bi bilo v naši občini in župniji, če bi bilo več hvaležnosti, bi jo občani in župljani izrazili tega vrednim tudi v besedi, pismu, osebni in javni zahvali, kadar je ta upravičena, pomislim, ko se s Kimijem sprehajam ob Pšati, grem do Mlinčkov in nazaj, spotoma uživam v mrzlem, a zdravem sončnem prvojanuarskem opoldnevu. 

Moja zahvala

Komu se boš pa ti zahvalil? se vprašam. Marsikomu se imam, in to za zame pomembne stvari. Številnim prijateljem in znancem, vodstvu in sodelavcem pri Društvu upokojencev Komenda, Turističnem društvu Komenda, članom duhovne skupine Možje sv. Jožefa, duhovnega toka Prenove v Duhu … Zaslužnim za svoje štiri nove knjige: Moč ljubezni (napisala in uredila sva jo z bratrancem duhovnikom Maksom Ipavcem, posvetila pa najinemu stricu škofu Jožefu Kvasu), 20 let Turističnega društva Komenda, pesniško zbirko Presečnice in knjigo meditacij Presečnice II, sem se že v pisni obliki. Komendskemu županu Stanislavu Poglajnu, direktorici Uprave Občine Komenda mag. Majdi Ravnikar in računovodkinji Miri Koritnik, podpornikom in donatorjem: Občini Komenda, podjetju ŠPED-AGENC, d. o. o., Letališka 16, 1000 Ljubljana, Turističnemu društvu Komenda, Društvu upokojencev Komenda, Težki gradbeni mehanizaciji, Roman Kosirnik s. p. Moste, Tesarstvu in krovstvu Štebe, Štebe Igor s. p. Žeje pri Komendi, Lestroju, Suhadole pri Komendi, Kruhkeriji Gorjanc, Hotemaže, in magistralnemu vitezu SMR Christophu Steidlu Porenti. Brez vseh teh, seveda tudi pristojne občinske komisije, ki je pregledovale vloge, glavne urednice in lektorice dr. Marjete Humar, predsednice Društva sv. Jakob Kamnik, ki je izdalo zadnji omenjeni knjigi, knjigo meditacij tudi založba Salve d. o. o. Ljubljana, ki je poskrbela za natis knjig, le-teh ne bi bilo. Posebej se jim bom še zahvalil pri predstavitvah knjig v Komendi in drugje.

Komu še gre zahvala? 

Pomislim dalje: zakaj se ne bi zahvalil tudi vsem, ki so pripravili značilni slovenski silvestrski program in z njim razveselili ter zabavali na deset tisoče gledalcev pred televizijskimi ekrani? Pa župniku Zdravku za njegove pridige v letu 2019? Županu Stanislavu Poglajnu za njegove vedno skrbno pripravljene govore, za vse, kar z vodstvom naše občine naredi za nas, občane; kot časnikar še posebej za skrbno urejanje spletnih strani naše občine. Vaščanki, ki me vedno prijazno pozdravi, kadar se srečava na poti do Mlinčkov. Odgovornemu uredniku pri Družini Boštjanu Debevcu, ki še naprej, čeprav sem že upokojen, rad objavlja moje članke. Najprej in predvsem pa dobremu Bogu, da me varuje, ohranja in navdihuje za dobra dela.    

Dobri sosed naj bo zares takšen v pravem pomenu besede.

Kot prvemu sem se danes na sprehodu zahvalil sosedu Srečku Zarniku, ki vedno najde prijazno besedo zame. Potem vsem, ki sem jih srečeval. Mnogo ljudi. Mnogo priložnosti, da jih pozdravim, jim zaželim blagoslovljeno, zdravo in srečno leto 2020, se jim nasmehnem. Ni težko, samo začeti je treba, v vsakem človeku videti najprej dobro, mu to tudi zaželeti, ga takšnega sprejemati. Potem ni težko iti kamor koli, se srečati s komer koli. Če imaš človeka res rad. Tudi domače živali. Če ne, je prav, da se vprašaš, zakaj jih nimaš rad in odločno spremeniš svojo držo. Najprej in predvsem pa bodi hvaležen, da si učakal še eno leto in v njem kaj naredi iz sebe za druge. Zahvaljuj se za vsako dobro misel, spodbudo, nasmeh, dejanje. Potem se bo nekaj bistvenega spremenilo v tebi. Veliko laže, lepše, bolj zadovoljno boš živel. Velja poskusiti!

Mogoče v letošnjem letu tudi s Kroniko dobrega v Aplenci? 

Vse dobro v letu 2020!

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič