Logo MojaObčina.si

Komenda

JUTRI
30°C
17°C
ČE.
29°C
17°C
5607

V RAZCVETENEM RIMU

Cvetnonedeljsko romanje bralcev in sodelavcev Družine ob 70-letnici tednika Družina in 30-letnici slovenske samostojnosti

Rim oz. Italijo je najlepše obiskati spomladi, ko je vse ozelenelo, se razcvetelo. Tedaj se nam že med potjo v Večno mesto podarjajo enkratni pogledi na polja, reke in gozdove, predvsem pa na mala in večja mesta kot orlova gnezda vrh gričevnate pokrajine; v daljavi se še belijo s snegom posute gore. V zraku so že omamni vonji sredozemskih dreves in drugega rastja. V Rimu pa je ravno prav toplo za sprehode po njegovih znamenitostih od Koloseja do Panteona, Fontane di Trevi in Španskih stopnic, rimskih bazilik in drugih cerkva; vsega, kar ti ponuja italijanska prestolnica in zakladnica arhitekture, umetnin in sakralnih pomnikov.

Vse to smo doživeli slovenski romarji, ki smo se v petih avtobusih popeljali v Rim, ga obiskali od 8. do 10. aprila. Zunanji razlog je bil praznovanje 70-letnice izhajanja katoliškega tednika Družine, notranjega pa so nam že med vožnjo v Večno mesto podarjali duhovni vodniki v avtobusih. V samem Rimu papež Frančišek v govoru pri maši prav na cvetno nedeljo na Trgu sv. Petra v Rimu, kardinal Franc Rode med bogoslužjem v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja in ljubljanski nadškof metropolit mons. Stanislav Zore med evharistično daritvijo v baziliki Marije Snežne. Najlepši Marijini cerkvi v Rimu, kjer hranijo ikono Marije, Rešiteljice rimskega ljudstva. Nekdaj pred kugo, za časa sedanjega papeža pa tudi Priprošnjice in kraja zahvale za srečno opravljena potovanja po svetu. Papeža Frančiška smo, upodobljenega v osvetljenem medaljonu, najprej videli v baziliki sv. Pavla, kot tudi vse dosedanje papeže s prvim apostolom Petrom na čelu. »V živo« pa zelo blizu na Trgu sv. Petra, kjer smo se na cvetno nedeljo pridružili množici 65.000 romarjev, ki je z oljčnimi vejicami v rokah praznovala spomin na slovesen Jezusov vhod v Jeruzalem. Z njo vred tudi Slovenci v sončnem, a hladnem in vetrovnem dopoldnevu.

Papeža smo pozdravljali tudi s slovenskimi zastavami in zastavicami, nismo pa pričakali, da bi se po maši popeljal prav mimo nas, čeprav smo imeli že vsi pripravljene fotoaparate in mobitele za zgodovinski posnetek. Je pa Manica Ferenc, voditeljica za marketing pri Družini in organizatorka tokratnega romanja, prebrala v slovenščini eno izmed prošenj. Tako so vsi romarji slišali slovensko besedo sredi Rima.

Papež Frančišek nas je z Jezusovimi besedami svojemu Očetu, ko je umiral na križu – »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« – povabil, naj tudi mi na žeblje življenja odgovarjamo z ljubeznijo.

Kardinal Rode pa v času, ko vse manj ljudi hodi v cerkev, je vedno manj duhovniških in redovniških poklicev, se širita nevera in verska brezbrižnost, k »osebnemu srečanju z Jezusom Kristusom, ponovnemu odkritju Cerkve«.

Nadškof Zore se je najprej zahvalil vsem zaslužnim za Družino, ki je začela izhajati (prva številka 7. maja 1952) v trdih komunističnih časih za časa apostolskega administratorja dr. Mihaela Toroša najprej kot štirinajstdnevni verski list za Goriško, pozneje pa katoliški tednik za vso Slovenijo, kar je še danes. Zahvalil se je sedanjemu vodstvu Družine na čelu z odgovornim urednikom Boštjanom Debevcem in direktorjem založbe Družina Tonetom Rodetom, vsem sodelavcem in bralcem (v Rim jih je za 70-ti jubilej izhajanja romalo tudi 70 izžrebanih), duhovnikom, ki jo širijo, staršem in starim staršem, ki k branju navajajo mlade, omogočajo, da pride tja, kamor je najprej namenjena – v družine. Povabil je k zvestobi katoliškemu tedniku, pred volitvami pa pravi izbiri kandidatov.

Skupno srečanje smo poleg bogoslužnih imeli pri večerji v restavraciji La Corovana, kjer nas je pozdravil odgovorni urednik Debevec, predstavil sedanjo »ekipo« pri Družini (tudi mene se je spomnil), za prijetno počutje pa nam je zapel in igral Gianni Rijavec.

Drugega dne romanja smo si peš ogledali največje rimske znamenitosti. V rahlo oblačnem, malce vetrovnem vremenu, ravno pravem za sprehod po Večnem mestu. Pri tem so nas spretno, informativno bogato in ne prehitro (veliko je bilo starejših romarjev) vodili naši vodniki dr. Tadej Jakopič, ki je igral na orgle pri mašah, David Ahačič in drugi. Omenjena dva sta nam po mašah tudi približala največje znamenitosti bazilik Marije Snežne in sv. Pavla.

Tretjega dne smo se, z željo, da se še vrnemo (nekateri so za to tudi vrgli kovanec v Fontano di Trevi) po ogledu veličastne bazilike sv. Petra odpravili na dolgo pot domov, kamor smo prispeli v jutranjih urah 11. aprila. Med vožnjo smo prisluhnili slovenskemu prevodu papeževega govora, našim duhovnim voditeljem pa tudi romarjem, ki so spregovorili, kaj se jih je v Rimu posebej dotaknilo, jih je obogatijo, to prinašajo svojim domačim, v domače župnije in občine. Med njimi tudi komendski župljani in občani: direktor Družine Tone Rode, dr. Marta Ciraj (v Rimu je bila s hčerko Marto Vito in vnukinjo Julijo Dalijo, hčerko Izaka Mateja in  Nataše Dalije Ciraj), Marija Križman in »moja malenkost«. Tone Rode je prebral berilo v baziliki sv. Pavla, med vožnjo proti domu v avtobusu št. 3 papežev govor, večkrat pozdravil romarje, v Rimu se je srečal tudi z veleposlanikom pri Svetem sedežu Jakobom  Štunfom in veleposlanikom v Italiji Tomažem Kunstljem. Marta Ciraj je prebrala prošnje v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja. Sam sem med vožnjo v Rim in domov spregovoril tudi o svojem 40-letnem delu pri Družini ter za velikonočno številko, da »ne pridem iz prakse«, zbral izjave treh romarjev. Naredil sem tudi blizu 700 fotografij. Veliko za spominjanje, predvsem pa za podoživljanje vsega lepega med romanjem, ponovitev že znanega in vnovič oživljenega na romarski poti, k čemur so prispevali izvrstni vodniki Romarsko-turističnega urada TRUD, zlasti pa uresničevanje doma, v Sloveniji. To pa je tisto »glavno«. S katoliškim tednikom Družino v roki, knjigami založbe Družina in tudi na novih romanjih s TRUDOM. Pa, seveda, s slovensko cerkveno in tudi narodno pesmijo, ki se je oglasila že v avtobusih, posebej pa v Rimu. Z njima Slovenci vedno navdušimo, kjer se pojavimo, gostujemo in romamo. Tokratno je bilo »za anale« Družine, pa tudi vsakega udeleženca posebej. Velika hvala Družini, da nam je to omogočila!

 

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič

Všečkaj objavo


Oceni objavo


Oglejte si tudi