Na god prvega diakona mučenca sv. Štefana, kateremu je v podružnični cerkvi Spreobrnjenja sv. Pavla na Križu pri Komendi posvečen desni stranski oltar, se je pri dopoldanski maši zbralo zelo veliko ljudi. Maševal je domačin Martin Zlobko, ki nadaljuje študije v Rimu. Na začetku maše je najprej spomnil na stari običaj prinašanja vode in soli k  sosednjemu oltarju sv. Martina, ki ju je tudi blagoslovil. Oboje so po maši obiskovalci odnesli domov. Za pokropitev svojih domačij in polja, sol pa so dali med krmo za konje in druge domače živali, da bodo zdrave. Sv. Štefan je namreč tudi priprošnjik za zdravje živine. Obiskovalci maše pa so blagoslov dobili že na njenem začetku in ob koncu.  

Martin Zlobko je v govoru med mašo vzporejal žrtvovanje življenja samega Jezusa in diakona Štefana. »Strežnika« v prvi Cerkvi, kar je tedaj pomenila beseda diakon. Za to je bil delno kriv tudi preganjalec kristjanov Savel, ki pa je v moči Božje milosti pred Damaskom »spregledal« svojo zmoto, se je spreobrnil in prerodil v poznejšega apostola narodov (prizor na sliki v glavnem oltarju kriške cerkve).

Savlovo spreobrnjenje nam vsem govori, da »ima Bog za vsakega izmed nas pripravljeno pot; nad nobenim človekom ne obupa«, je poudaril duhovnik Martin. »Povod za Štefanovo kamnanje so bile njegove besede: 'Glejte, vidim nebesa odprta,' ki jih je izrekel  v moči Božjega Duha. Podobne Jezusovim na križu: 'Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.' Štefan je Boga dalje prosil: 'Gospod, ne prištevaj jim tega greha.'«

Ob državnem prazniku dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga Slovenci praznujemo prav na god sv. Štefana, je Martin Zlobko spomnil še na nekaj, kar tudi lahko primerjamo z mučeništvom prvega diakona: da bo tisti, ki sledi Božjemu Detetu, »zasramovan, celo preganjan v lastni državi. Zgodba z mučencem Štefanom se še danes dostikrat ponavlja,« je povedal ob dejstvu, da v marsikateri državi preganjajo kristjane.

Zbrane je povabil, naj po zgledu sv. Štefana »molijo za sovražnike«. Ga prosijo, da bi tudi v njih govoril tisti Božji Duh, kot je v prvem diakonu, jih združeval, povezoval in jim kazal pot v nebo.

Pred mašo so rejci konj in drugih domačih živali prinašali k oltarju sv. Štefana njihove starodavne lesene figurice in tudi s tem dejanjem svetnika prosili, naj jih varuje in da bodo zdrave.

Po maši so se vsi navzoči zbrali na zavarovanem prostoru ob cesti skozi vas, po kateri so prihajali (se vozili, prijezdili, hodili ob njih …) lastniki konj s svojimi »varovanci«, duhovnik Martin pa jih je blagoslavljal. Bilo jih je okrog trideset.

Komendski mešani cerkveni pevski zbor je pred tem zapel božično pesem.

Za varnost ljudi pred spočitimi konji, ki jo kdaj tudi »zagodejo«, so z aluminijastimi premičnimi ograjami poskrbeli kriški gasilci.

Kriške gospodinje na čelu z mežnarico Zofijo Grmšek pa za topel čaj, kuhano vino in obilno zelo okusno pecivo prav za vse udeležence lepe tradicionalne slovesnosti.

Da jih je prišlo toliko, je pripomoglo tudi milo vreme in praznični dan.

Med obiskovalci slovesnosti je bil tudi novi komendski župan Jurij Kern s soprogo Teo.

Zbrane je poleg petja in duhovnikove močno spodbudne besede pozdravljalo in duhovno dvigovalo tudi ubrano pritrkavanje mladih pritrkovalcev iz komendske župnije, ki pod vodstvom starejših nadaljujejo ta lepi slovenski način prazničnega razpoloženja in dajanja časti Božjemu Novorojencu.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič