Pred pokopom posmrtnih ostankov papeža Janeza Pavla II. 8. aprila 2005 (umrl je 2. aprila 2005, star 84 let, papež je bil 26 let in 168 dni) je množica pogrebcev na Trgu sv. Petra v Rimu začela vzklikati, da je pokojni papež svetnik ("Santo!" "Santo!"). Nekateri med njimi so z napisi na transparentih "Santo subito!") zahtevali, da naj ga Cerkev takoj razglasi za svetnika. To željo sta na transparentu, ki je bil objavljen pri mojem včerajšnjem zapisu ob godu sv. Janeza Pavla II., leta 2008 na Trgu sv. Petra izrazila tudi poljska zakonca. Papež Benedikt XVI., ki je na Petrovem sedežu nasledil papeža Janeza Pavla II., tega, tudi če bi rad, ni mogel narediti, kajti za to, da nekdo postane najprej blažen (beatificiran), je potreben čudež na njegovo priprošnjo pri Bogu, da pa postane svetnik (kanonizacija), pa je potreben še en čudež. Oba čudeža morata biti nepojasnljiva s sredstvi sodobne medicinske znanosti in strokovnjakov, iti pa morata tudi zelo strogo "sito" vatikanskih izvedencev, posebne komisije, končno mora privoliti še papež sam. Papež Janez Pavel II. svetnik ni postal takoj, kot so želeli mnogi verniki (tudi Slovenci), marveč "šele" 27. aprila 2014; pred tem je bil 1. maja 2011 prištet med blažene.
Obudimo še enkrat v besedi in fotografiji spomin na ta veliki dogodek, romanje Slovencev na beatifikacijo v organizaciji turistično-romarskega urada Trud, njihovo srečanje s kardinalom dr. Francem Rodetom in njegovo mašo ter govor v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Garbatelli (kardinalovi naslovni cerkvi), v kateri je Karol Wojtyla kot mlad duhovnik spovedoval, ter na samo slovesnost njegove razglasitve za blaženega. Slovenski romarji so se pri njej, kot zgovorno "govorijo" fotografije, zaradi izjemne množice romarjev "prebili" le do Ulice sprave. Kljub temu niso bili razočarani, saj so doživeli enkratno slavje, ko je bil na oltar povzdignjen njihov "ljubi papež", ki nas je dvakrat obiskal, v Rimu in po svetu pa se je srečal s številnimi Slovenci od naših najvišjih politikov do čisto preprostih ljudi, ki so ga želeli le videti, mu stisniti roko, dobiti njegov blagoslov. 
Sveti Janez Pavel II., prosi za nas, zame, mojo družino, našo župnijo, občino, moje sodelavce, predsednika slovenske vlade in države, naj bo naša vsakodnevna prošnja. In pa kakšen očenaš zraven. 
Objavljamo troje že dokumentarnih zapisov z beatifikacije, kot jih je priobčil podpisani udeleženec, objavila pa Družina v 19. številki leta 2011. 
Poleg tega številne fotografije z romanja in same slovesnosti. Kar nekaj romarjev se bo "prepoznalo" na njih. 

Janez Pavel II. je blažen

Na nedeljo božjega usmiljenja, ki jo obhajamo prav na pobudo papeža Janeza Pavla II., na praznik Jožefa Delavca, čigar ime je tudi nosil Karel Wojtyla in med nemško okupacijo Poljske delal v kamnolomu in v kemični tovarni Solvay, na prvi dan v mesecu maju, posvečenem Mariji, kateri se je Karel Jožef Wojtyla kot škof in papež »ves  izročil« (Totus Tuus), je papež Benedikt XVI. na Trgu sv. Petra v Rimu pred okrog milijon in pol romarji in ob spremljanju javnih občil z vsega sveta razglasil svojega »ljubljenega prednika« na sedežu apostola Petra za blaženega. S tem sta se uresničili želja in prepričanje številnih ljudi, ki so ju 8. aprila 2005 izrazili pri maši zadušnici in pogrebu 264. voditelja Cerkve: da je ta svetniški papež že pri Bogu (Santo subito! – Svetnik takoj!). Njegov naslednik papež Benedikt XVI. je dejal, da nas Janez Pavel II. »že gleda z okna Očetove hiše«. To smo bili prepričani tudi verni Slovenci. Besedam Janeza Pavla II. smo še posebej prisluhnili pri apostolskih obiskih pri nas od 17. do 19. maja 1996 in 19. septembra 1999, ko je v Mariboru škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Pri obeh obiskih nam je naročil, kako naj živimo kot kristjani in narod, trdno združeni v veri v nebeškega Očeta, zvesti izročilom prednikov in zavedajoč se pravih vrednot.

Te besede so nam te dni znova zazvenele v ušesih, podoba novega blaženega, čigar god bomo obhajali 22. oktobra, na dan, ko je leta 1978 slovesno prevzel papeško službo, nam je živo stopila pred oči. Spomnili smo se njegovih večno veljavnih izrekov opogumljenja in okrepitve v veri, okrog katerih je 1. maja osredinil svoj mašni govor Benedikt XVI.: »Ne bojte se! Odprite vrata Kristusu!«  Njegova sklepna misel, prošnja velja tudi za nas osebno in naš narod: »Blagor Ti, ljubljeni papež Janez Pavel II., ki si veroval. Prosimo Te, da iz nebes še naprej podpiraš vero božjega ljudstva.« 

Na naročila Janeza Pavla II. vernim Slovencem je v soboto, 30. aprila, popoldne v govoru slovenskim romarjem pri maši v svoji naslovni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v Garbatelli v Rimu, v kateri je Karel Wojtyla spovedoval med študijem v »večnem mestu«, na kar spominja lep kip, opozoril tudi naš rojak kardinal dr. Franc Rode: »Poklicani ste k svetosti! Bodite luč drugim! Po vas naj bo Bog bolj navzoč v svetu!« Kardinal Rode nam je še posebej naročil: »Naj bo to romanje za vsakega izmed vas potrditev v veri in sklepu, da boste živeli kot pravi prepričani kristjani in tako dajali zgled lepega krščanskega življenja v vaši deželi.«

Slovenski romarji smo se v Rimu na čelu z nadškofom  dr. Antonom Stresom zlili v mogočno reko romarjev z vsega sveta, ki se je na dan povzdignitve papeža Janeza Pavla II. na oltar vse popoldne in še ponoči pri počastitvi njegovih relikvij v baziliki sv. Petra stekala na Trg sv. Petra, da smo se mu zahvalili za vse, kar je v letih papeške službe od izvolitve 16. oktobra 1978 do smrti 2. aprila 2005 naredil dobrega za Cerkev na Slovenskem, slovenski narod in ves svet. Bl. papeža Janeza Pavla II. smo počastili in se mu izročili v prepričanju, ki ga je za Osservatore Romano izrazil prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov kardinal Angelo Amato: da bo bl. Janez Pavel II. kmalu razglašen tudi za svetnika.  

(O beatifikaciji papeža Janeza Pavla II. podrobneje poročamo na straneh 3, 4 in 5.)

»Poklicani ste k svetosti!«

Slovenski romarji pri maši v naslovni cerkvi kardinala Rodeta

Karel Jožef Wojtyla je kot študent v Rimu v letih od 1947 do 1948 spovedoval v cerkvi sv. Frančiška v Garbatelli.

Romarji iz Slovenije, ki smo se v nedeljo, 1. maja, dopoldne v Rimu udeležili slovesne razglasitve papeža Janeza Pavla II. za blaženega, smo se dan prej popoldne zbrali pri maši v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija v rimskem mestnem predelu Garbatella. Največja znamenitost in od razglasitve dalje tudi dodatna spodbuda za obisk številnih častilcev novega blaženega, je kip mladega Karla Wojtyle na desni strani cerkve, ko kot spovednik spovedancu deli odvezo (slovenski dar cerkvi). Na marmorju piše, da je novi blaženi tukaj pomagal v dušnem pastirstvu kot rimski študent. Kako zelo je bil Karel Wojtyla povezan s to cerkvijo in da jo je zato kot papež prvo obiskal med rimskimi župnijami, potrjujejo tudi razstavljene fotografije in besedilo ob njih na desni strani poleg kipa. Za Slovence je še prav posebnega pomena grb našega rojaka kardinala dr. Franca Rodeta in besede Stati inu obstati v barvnem oknu na pročelju cerkve.

V evangeljskem duhu teh besed, predvsem pa vzoru novega blaženega in besed, ki nam jih je papež Janez Pavel II. namenil pri obeh obiskih pri nas (leta 1996 in 1999), nas je kardinal Rode že v uvodu v mašo pozdravil in povabil, »naj bo to romanje za vsakega izmed nas potrditev v veri in sklepu, da bomo živeli kot pravi prepričani kristjani in tako dajali zgled lepega krščanskega življenja« v naši deželi Sloveniji.

Obudil je spomine na svoje tesno sodelovanje s papežem pri opravljanju pomembnih nalog v rimski kuriji, obiske pri njem, na srečanja s Slovenci; še posebej je papežu seglo do srca srečanje z mladimi na njegov rojstni dan 18. maja 1996 pri Postojni. Povedal je, kaj nam naroča novi blaženi, nam sporoča njegov zgled. Najprej vabi k ljubezni do Boga in do bližnjega. Potem k pričevanju za Boga. To je mogoče, če si prizadevamo za svetost in sveto živimo. Potem bo Bog bolj navzoč po nas v svetu in ga bomo začeli spreminjati na bolje. »Evangelij zahteva v vsaki dobi novih oznanjevalcev in pričevalcev,« nas je opozoril in obenem spodbudil kardinal Rode. Povabil nas je k izpričevanju »zavesti pripadnosti materi Cerkvi«, najprej pa k »utrditvi in poživitvi vere v Jezusa Kristusa«.

Za te besede smo mu bili zelo hvaležni vsi romarji, ki smo v Rim romali s romarsko-turistično agencijo Trud pod skrbnim in iznajdljivim vodstvom vodnice Marije Blažič, pa tudi romarji iz župnij Kokrica in Ljubljana Koseze, ki so bili tudi pri kardinalovi maši. Med njo je  pela vokalna skupina Kokrčan pod vodstvom Ignaca Gorjanca. Sledilo je skupinsko fotografiranje s kardinalom Rodetom, pevci pa so se skupaj s kardinalom še posebej postavili pred kip spovednika Karla Wojtyle.

Izjave slovenskih romarjev

Rudolf Tršinar, upokojeni duhovnik, Kranj - Šmartin:

Papeža Janeza Pavla II. sem zelo cenil. Močno me je prevzelo navdušenje velike  množice romarjev ob njegovi razglasitvi za blaženega, njegova podoba, ki so jo pri tem odkrili na pročelju bazilike sv. Petra in so jo kazali na velikem zaslonu med pridigo papeža Benedikta in mašo. Izžarevala je posebej sijaj, s katerim je papež Janez Pavel II., ko je bil še živ, spreobračal ljudi in svet. Prepričan sem, da je ta papež v nebesih še posebej »gor vzet«. Kar je delal, je delal svetnik. Hvaležen pa sem tudi kardinalu Rodetu, da sem mogel maševati z njim v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija in da je poskrbel zame. To je bilo čudovito romanje!

Vasjan Kecojević, župnijski upravitelj v Tomaju, Pliskovici in Avberju:

V Rim romam skupaj z vami kot romar in bralec Družine. To romanje je zame lepa priložnost, da se dam na razpolago Gospodu in kot duhovnik prispevam svoj delež. Vsa zahvala in priznanje Družini, da je organizirala to romanje!

S. prof. dr. Snežna Večko, uršulinka:

V naši biblični skupini smo sklenili, ko smo zvedeli, da bo papež Janez Pavel II. razglašen za blaženega, da se bomo udeležili te slovesnosti. Nazadnje je zaradi raznih obveznosti, bolezni in drugih razlogov naneslo tako, da grem sama v Rim. To romanje je zame poseben dar. V papežu Janezu Pavlu II. vidim človeka, ki se je uresničil v vseh razsežnostihza blagor človeštva in je spremenil zgodovino. Še vedno mi je živo pred očmi maša v njegovi zasebni kapeli, ko smo se uršulinke z raznih koncev sveta zbrale na duhovnem srečanju v Rimu in je bil z nami pri papeževi maši tudi rajni taizejski prior Roger Schutz. To srečanje sem doživela kot zakrament. To lahko naredi le svetost.

Miha Novak, Ljubljana Ježica:

Sklenil sem, da se udeležim razglasitve papeža Janeza Pavla II. za blaženega, ker sem ga zelo cenil. Dobro se še spominjam njegovega obiska v Sloveniji, v Stožicah. Tam sem bil pri maši s ženo in štirimi otroki (danes jih imata šest). Po maši smo sklenili, da gremo še na popoldansko srečanje s papežem v Postojno. Tisto srečanje je bilo zame in vso družino nepozabno doživetje. Tako človek res doživi lepoto krščanstva. Janez Pavel II. je bil papež, ki je resnično spremenil Evropo, ves svet. Prav posebej blizu mi je bil v zadnjih tednih svojega življenja, ko je toliko trpel. V Rim romam, da se Bogu zahvalim zanj, za našo družino, šest otrok, ki jih imava z ženo, za spoštovanje, razumevanje in ljubezen, ki jih je med ljudmi širil Janez Pavel II.

Besedilo: Jožef Pavlič
Fotografije: Fotoarhiv Družine (Reuters), naslovna, in Jožef Pavlič, vse ostale