Letošnja zima je resnično po naših željah, čeprav je zaradi covida-19 naše gibanje omejeno na občine ali regije. Na slednje vsaj, kar zadeva rekreacijo. A če je nekje dovolj ali celo preveč snega, je pa drugje led, so suhe poti, ravno prav snega, da udobno stopaš po njem tudi prek travnikov, se ti čevlji dobro oprijemljejo podlage. Toliko snega, da starši lahko vozijo še čisto majhne otroke na saneh prek polj, vzamejo tekaške smuči, da poskusijo, ali je mogoče teči z njimi tudi, če je le nekaj centimetrov snega, skupaj z otroki naredijo snežaka, se kepajo … Najpomembneje pa je, da se lahko ves dan gibljejo v naravi. Zjutraj in zvečer je sicer krepko pod nič stopinj Celzija, čez dan pa se termometer dvigne tudi nad to mejo, je prav prijetno toplo v toplih oblačilih. Glavno pa je to, da je zdravo vreme. Še posebej zaradi virusa, ki nam ga, predvsem zdravstvenim delavcem, nikakor ne uspe »ukrotiti«, so ga pa že močno omejili, zmanjšali njegov »uničujoči pohod«. Ko bomo vsi cepljeni, ga bodo še toliko bolj.

Tako je tudi v komendski občini. Snega je le za pokušino, zato pa je led na manjših ali večjih zamrznjenih površinah. Dovolj, da se z drsalkami zapeljemo po njih. Vsaj otroci, če že ne stokilski očetje ali malo manj »kilske« mamice, odvisno od telesne konstitucije, naravnih danosti in koliko pazimo na svojo »kilažo«. Otroke led »drži«, pod težo staršev pa bi zaradi še premajhne debeline začel pokati. Zato pa imajo eni in drugi izbiro: starši po varnih makadamskih poteh, otroci pa, ajd na drsalke in na led, dokler ga je še kaj.

Starši pa pridejo zelo prav, da malčke na saneh ali z avtomobili pripeljejo do drsalnih površin, pomagajo, če so noski preveč smrkavi, ponudijo čaj, piškote, čokolado in druge krepilne dobrote, potolažijo otroka, če pade tako, da ga močno zaboli, kar pa se, ker so otroci »bolj pri tleh«, redkokdaj zgodi. Je pa nevarno, saj je ledu vedno manj, je zaradi množice drsalcev že močno razpokan, ponekod tudi preluknjan, naguban, se že poseda. A, dokler bo, je treba to čim bolj izkoristiti. Vsaj v minulem tednu je bilo tako. Tudi na zaledenelih travnikih pri Suhadolah. Pravi zimski raj in otroško veselje.

V tem tednu upajmo, da bo tudi v naši občini padlo kaj snega, če bo deževalo, pa naj močno, saj bo potem, če bo mraz, še več ledu. Za vse pa je pomembno, da smo čim več v naravi: odrasli na sprehajalnih poteh, otroci pa na ledu in snegu. Mogoče ga bo padlo toliko, da bo France Zarnik spet lahko potegnil enkratno tekaško progo po travnikih tostran Pšate in bomo lahko začeli spet teči na smučeh? A trenutno je najvažnejše, da »kitajski nebodigatreba« čim prej uženemo v kozji rog. Hoja v naravi, smučanje, sankanje in drsanje so koristna protisredstva za to. Seveda, predvsem pri odraslih, v varni razdalji. Vedno več občanov to ve, tako ravna. Po načelu: zdrav duh v zdravem telesu.

Ali: nadležna korona, ti si ena pokora, jaz se tebi ne dam, pojdi od mene stran. Čim prej in dokončno. Marš nazaj na Kitajsko! Še danes, nocoj!

Foto: Jožef Pavlič