Skrbnica kapelice Svete družine v Žejah, domačinka Cilka Uranič, se je na dan čistilne akcije v občini Komenda (bila je 17. aprila) lotila tudi pometanja pločnika ob domači hiši in deloma, kolikor je bilo varno, tudi ceste Moste-Žeje-Vodice, ki pelje tik ob njihovi hiši. Avtomobili, tovornjaki in druga težka vozila, ki hitreje ali počasneje vozijo po cesti, kjer je na odseku skozi vas dovoljena najvišja hitrost 50 kilometrov na uro, ne povzročajo le hrupa, marveč tudi nanašajo prah, smeti in drugo, kar je videti tudi na celotni steni njihove hiše, obrnjene h cesti.

Prav tako tudi na zelo lepi vaški kapelici Svete družine z njenimi kipi, za katero vestno skrbi gospa Cilka. Kapelica je zaradi zarjavele železne ograje in počenih kamnitih delov (verjetno je to posledica močnih tresljajev tovornjakov ter nanašanja vode ob dežju izpod koles vozil) že zelo potrebna obnove. Gospa Cilka upa, da se je bodo vaščani lotili čim prej. Tudi zaradi tega, ker je kapelica ponos vasi, pomemben bogočastni objekt in pomnik v kraju.

Ko sem spraševal vaščane, kje so udeleženci čistilne akcije, da bi jih fotografiral in dobil njihove izjave za objavo v Aplenci, so me začudeno gledali češ: "Kakšna čistilna akcija?!" Rekli so mi, da ne vedo zanjo. Pojasnil sem jim, da je bilo objavljeno povabilo nanjo na občinskem jumbo plakatu pa tudi v občinskem listu Aplenca.

Tako sem zaman prekrižaril nekaj kilometrov okrog Žej vse do komendske poslovne cone in iskal čistilce vasi in okolice. Edina, na katero sem naletel, je bila gospa Cilka. »Nič zato, bom pa njo kaj povprašal,« sem si dejal. Vas je zelo lepa, urejena, veliko lepih in novih hiš, obnovljenih starih. Pri eni izmed njih so bili v polnem teku z novo fasado. »Tukaj res ne potrebujejo čistilne akcije,« sem pomislil. Gospa Cilka pa mi je zagotovila, da je pri njihovi hiši, pločniku, cesti, ki vodi mimo in v vas, pa tudi pri vaški kapelici, potrebna. »Res je,« sem ji zatrdil, obenem pa ji prisluhnil, ko mi je povedala veliko zanimivega o svojih prednikih, družini, časih, ko je bila še zelo iskana frizerka (to se ji vidi, saj je imela tega dne kot prava dama zelo lepo frizuro), pa tudi o svoji sorodnici, sosedi na drugi strani ceste, ki ji je ime in se piše tako kot ona. Še vedno ima odličen spomin, jo vse zanima, je zelo živahna (očitno je pri Uraničevih to v krvi!), čeprav se ji bliža že stoto leto življenja. "Naj jih dočaka!" sva ji oba s Cilko zaželela. Pa tudi obnovo vaške kapelice, h kateri ji večkrat na dan uide pogled in spomini. V Aplenci jih je že priobčevala Katja Tabernik iz Podboršta. Še marsikaj pa bo treba zapisati in ohraniti za prihodnje rodove, saj je pravi "leksikon znanja". To ve tudi moja žena Marta, ki jo rada obišče. Obiskov se še posebej veseli. Takšnih, da skupaj obujajo spomine na pomembne stvari v vasi, občini in župniji. 

Besedilo in fotografije:

Jožef Pavlič