Komendski občani smo Prešernov dan praznovali 7. februarja zvečer v Kulturnem domu v Komendi. Pripravilo ga je Kulturno društvo Komenda, zanj sta poskrbeli Občina Komenda in Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar;  geslo kulturnega dogodka je bilo vzeto iz pesmi pesnika Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. Sooblikovali in soustvarili so ga gostujoča baritonist Anton Habjan in pianist Nikola Varžić (pevsko in instrumentalno) ter domača člana omenjenega društva Darko Mavsar in Mirko Pogačar (besedno).

Čeprav se je prav takrat na zimskih olimpijskih igrah Nika Prevc borila v skokih na srednji skakalnici v Predazzu za zlato odličje (zadovoljiti se je morala s srebrnim), ga je obiskalo veliko ljubiteljev prave kulture, kar je ta dan v Komendi vsekakor bil zaradi odličnih gostov in domačih mojstrov besede in odrskega nastopa.

Darko Mavsar je po družno odpeti Zdravljici izrazil upanje, da se Slovenci posvečamo kulturi ne le na dela prost dan, za kar je bil razglašen Prešernov dan (državni praznik). Poudaril je: »Če hočemo, da bo ta naš svet pod Alpami vsevključujoča sredina izobraženih, senzibilnih in kulturnih ljudi, potem moramo dati kulturi vse privilegije, ki jih zmoremo. Kultura je namreč privilegij srca. Kultura ni samo obiskovanje koncertov, gledališča, muzejev in razstav, ampak tudi kultura odnosov do ljudi, okolja, dediščine in srčna kultura. Brez srčne kulture pa v resnici ne obstaja nobena druga.«    

Mirko Pogačar je nato spomnil, kako je pesnik, zaradi katerega smo se zbrali, »doživljal bolečino razdvojenosti med svojim kmečkim poreklom in aristokratskim nemštvom, kjer je nabiral svoje znanje, /…/ je bil nemara bolj poredko prešerno razpoložen, toda iz svoje bolečine, teme in včasih tudi obupa, iz svojega hrepenenja po srčni ljubezni so se mu rodile pesmi«. Štiri od njih – Kam, Pevcu, Ukazi in Mornar – sta jih zbranim približala glasbena gosta.

Darko in Mirko sta poslušalcem tudi povedala, kako sta oba pomembna in že tudi uspešna. Anton Habjan z magisterijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani je redni član SNG Opera in balet v Ljubljani, solist, sodeluje z različnimi glasbeniki, ima skupino Anton Habjan band. Nikola Varžić je po srednji glasbeni šoli v Osijeku na Akademiji za glasbo v Ljubljani študiral sakralno glasbo, zaključuje drugi letnik magistrskega študija, je dobil že veliko nagrad, redno na klavirju spremlja poklicne pevce.

Svoje mojstrstvo sta nato pokazala tudi pri izvedbah ljudskih pesmi Podoknica, Kaj bi te 'prašal, Katrca Katrca, Z zakrivljeno palico v roki in Po jezeru bliz' Triglava, s pesmima iz zakladnice zabavne glasbe: Ne prižigaj luči ter Zemlja pleše, ter, čisto na koncu: Ne čakaj na maj in Moja dežela.

Darko in Mirko pa sta ob ugotovitvah psihologov in psihiatrov povedala, kako zelo se v človeka zapiše in kako hude posledice ima zanj zloraba v otroških letih, nasprotno pa, kako je v otrokovem razvoju pomemben občutek, da ga ima nekdo rad: »Za normalen razvoj zdrave osebnosti je potrebno, da ima vsakdo koga rad.« To je tako lepo v pesmi Nekoga moraš imeti rad izpovedal pesnik Minatti (pesem je recitiral Darko), Mirko pa je poudaril, da »brez srčne kulture ni vredna nobena druga«.

Obogateni s temi in drugimi besedami, opozorili in povabili ter petjem in igranjem izjemnih glasbenih gostov smo odhajali domov hvaležni, da smo doživeli tako lep in visoko kakovosten kulturni dogodek. Tega je bil vesel tudi naš župan Jurij Kern, ki se je s soprogo udeležil praznovanja Prešernovega dne v Komendi. Ob tem tudi dejstva, da se kultura vrača v Komendo, kar je potrdil omenjeni dogodek in od občine v branje ponujene knjige v preddverju dvorane.

Besedilo in fotografije: Jožef Pavlič