(Pesem posvečam vsem ženam in materam v komendski občini in župniji za njihov praznik.) 

Nikoli še nisem poljubil tvojih rok,

čeprav si me tolikokrat pestovala z njimi,

delala znamenje križa na čelo, usta in prsi,

me hranila in previjala.

Nikoli še nisem poljubil tvojih nog,

čeprav so naredile stotine kilometrov iz nedopovedljive ljubezni zame.

Nikoli še nisem poljubil tvojih ustnic,

čeprav so zmolile tisoče očenašev in zdravamarij iz večne skrbi zame.

Nikoli še nisem poljubil tvojih oči,

čeprav so nenehno bedele nad vsakim mojim korakom.

Nikoli še nisem poljubil tvojih ušes,

čeprav so podnevi in ponoči ujela vsak moj še tako tih klic.

Nikoli te še nisem stisnil k sebi,

čeprav si ti mene tolikokrat kot najdražji zaklad.

Nikoli ti še nisem rekel:

Mama, rajši te imam kot vse drugo na svetu.

Še nocoj bom to storil,

pokleknil bom predte,

kot pred tabernakelj,

tvoje do konca zgarane roke bom vzel v svoje močne dlani,

si jih prižel na prsi,

kot si ti mene,

da boš čutila,

kako utripa moje srce,

kako drgetam

in jočem v sebi,

otrok tvoje krvi,

dih tvoje misli,

up tvojega srca.

Tvoje vse.

Mama,

moje vse.

 (Fotografiji sta simbolični!)