Nikoli še nisem poljubil tvojih rok,

čeprav si me tolikokrat pestovala z njimi,

delala znamenje križa na čelo, usta in prsi,

me hranila in previjala.

Nikoli še nisem poljubil tvojih nog,

čeprav so naredile stotine kilometrov iz nedopovedljive ljubezni zame.

Nikoli še nisem poljubil tvojih ustnic,

čeprav so zmolile tisoče očenašev in zdravamarij iz večne skrbi zame.

Nikoli še nisem poljubil tvojih oči,

čeprav so nenehno bedele nad vsakim mojim korakom.

Nikoli še nisem poljubil tvojih ušes,

čeprav so podnevi in ponoči ujela vsak moj še tako tih klic.

Nikoli te še nisem stisnil k sebi,

čeprav si ti mene tolikokrat kot najdražji zaklad.

Nikoli ti še nisem rekel:

Mama, rajši te imam kot vse drugo na svetu.

Še nocoj bom to storil,

pokleknil bom predte,

kot pred tabernakelj,

tvoje do konca zgarane roke bom vzel v svoje močne dlani,

si jih prižel na prsi,

kot si ti mene,

da boš čutila,

kako utripa moje srce,

kako drgetam

in jočem v sebi,

otrok tvoje krvi,

dih tvoje misli,

up tvojega srca.

Tvoje vse.

Mama,

moje vse.

(Fotografije izražajo veselje in hvaležnost ženam in materam za njihovo ljubezen do nas, mož in očetov, skrb za družino in številne darove, s katerimi jih je obdarila mati narava oz. so si jih same pridobile in razvile ter z njimi obdarjajo družinske člane in druge ljudi okrog sebe, pa tudi priprošnjo nebeški Materi, kadar jim je težko.)

Foto: Jožef Pavlič