Naravoslovno-gospodarska čebelarska družba v Gornjih Lužicah (Oberlausitz) na Saškem je Komendčana in Lanšprežana Petra Pavla Glavarja 5. junija 1772 zaradi njegovih zaslug za napredek čebelarske stroke imenovala za svojega častnega člana. Listina je shranjena v arhivu Glavarjevega beneficija v Komendi, kjer jo je pri urejanju arhiva našel mag. France Baraga. Ta jo je letos tudi prevedel, prevod pa je bil odtisnjen skupaj s fotografijo listine in pečata (Janez Gregori in prof. dr. Andrej Šalehar). Slovensko čebelarstvo je z njenim odkritjem in vsebino dobilo novo potrditev, kako pomemben in tudi po svetu znan in uveljavljen je bil slovenski čebelarski strokovnjak Peter Pavel Glavar, pisec prve strokovne knjige v slovenskem jeziku Pogovor o čebelnih rojih, napisane v letu 1776, a je, žal, kmetijska družba v Ljubljani ni objavila in je ostala v rokopisu. K sreči so rokopis našli v letih 1950/51 v Državnem arhivu Slovenije. Jezikovno posodobljenega (Stane Mihelič) ga je leta 1976 izdala Čebelarska zveza Slovenije v zborniku Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Kot samostojna knjiga še ni izšel.
Listino in pečat Čebelarske družbe v Gornjih Lužicah o častnem članstvu Petra Pavla Glavarja je na letošnjem srečanju članov Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja z sedežem v Novem mestu 6. maja v Glavarjevi kapeli na Lanšprežu predstavil zaslužni profesor dr. Andrej Šalehar, ki se že nekaj let strokovno posveča raziskovanju slovenskega čebelarstva v 18. stoletju in še posebej Glavarjeve čebelarske pisne zapuščine.
Zbrane čebelarje je pozdravil predsednik Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj, tudi predsednik Čebelarskega društva Trebnje in sodelavec pri strokovnih delih o čebelarstvu; je glavni urednik knjige Čebelarstvo v dolini Temenice in Mirne skozi stoletja.
K besedi je naprej povabil predstavnika gostov iz Komende (čebelarjev žal ni bilo) Jožefa Pavliča, ki je orisal življenje, delo in prizadevanja Petra Pavla Glavarja. Prav posebej po njegovem odhodu leta 1766 iz Komende na Lanšprež pri Trebnjem, kjer se je poleg naprednega obdelovanja zemlje veliko posvečal že omenjenim strokovnim raziskavam čebelarstva ter pisanju in objavljanju del o njem, zlasti še svojih ugotovitev, in dopolnitvam izkušenj in spoznanj Antona Janše.
Srečanje na Lanšprežu so čebelarji sklenili s pogostitvijo ob dobri kapljici, predvsem pa prijateljskim in strokovnim pogovorom. Tokrat tudi v skrbeh, kako bo z letošnjo čebelarsko »letino«, kajti slana je povzročila veliko škodo, bo medu zato znatno manj.
E. Č.
