Tone in Ela Škarja sta vneta pohodnika in romarja. S kolesi sta že prevozila Jakobovo pot v Kompostelo, Tone pa jo je tudi sam prehodil iz Francije vse do Santiaga de Compostele. Najhuje zanj je bilo, ker v štirinajstih dneh ni slišal slovenščine, tujih jezikov pa ni znal, se ni mogel z nikomer pogovoriti. Tako je še bolj izkusil, kako je biti romar.

To z ženo doživljata tudi, ko hodita po slovenski Jakobovi poti, obiskujeta pa tudi druge slovenske romarske kraje.

Tone že nekaj let postavlja jaslice pri domači hiši v Lahovčah pri Cerkljah na Gorenjskem. Tega je še posebej vešč kot nekdanji mizar. Zelo posrečeno je iz lesnega debla in korenin oblikoval jaslično votlino, okolico pa s pridihom slovenskih planin, zlasti Velike planine, kjer z ženo iščeta oddih in tja hodita zaradi zdravja. Ker ima pozorno oko, najde marsikaj, s čimer popestri jaslice, ki jih obiskujejo in si jih ogledujejo vaščani Lahovč in drugi ljubitelji jaslic.

Svoje jaslice sta z ženo Elo postavila tudi ob poti iz Poženika na Šenturško Goro.

Poleg tega je Tone pomagal postaviti jaslice še nekaterim Lahovčanom. Tako so se še bolj povezali med seboj, utrdili dobre sosedske odnose. To pa je tudi eden od namenov jaslic: poglobiti družinske vezi, posebej med možem in ženo, in z Jezusom. Do slednjega imata le nekaj deset metrov, ko prelat Stanislav Zidar, ki kot upokojeni duhovnik stanuje v Lahovčah, mašuje v podružnični cerkvi sv. Florjana.

Jožef Pavlič