Žal je manjkal koordinator kluba Jožef Ciraj. Udeležbo na slovesnem večeru so mu preprečile diplomatske obveznosti na sedežu veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu, kjer našo državo zastopa kot poslanik (Gesandter).
Čestitke jubilantu smo začeli s pesmijo, ki se spodobi za tako visok jubilej: Kolkr kapelc, tolko let. Nazdravili smo z zdravilnim slamnikovim napitkom, primernim jubilantovim in našim letom. Ob odlični večerji, ki jo je za nas pripravila jubilantova soproga Angelca (kot se za Slovence spodobi, smo jo začeli s pravo domačo govejo juho), smo z najboljšimi željami in voščili jubilantu nadaljevali ob izjemnih belih štajerskih vinih. Vrhunec večera je bila zelo okusna, a za želodec ne pretežka Angelčina torta.
Ob tako dobri postrežbi in vinih nam je čas hitro mineval. Že pozna »deseta ura« za naša leta pa nam je rekla, da se bo treba kmalu posloviti. Zelo težko, kajti toliko smo si imeli še povedati, a smo sklenili, da s tem nadaljujemo prihodnjič. Pogovor je bil, kot vedno, živahen, primeren zelo razgledanemu in načitanemu jubilantu, kot tudi soprogi Angelci, ki smo jo povabili, naj prisede. Prav ona je prispevala h globini pogovora, ki se je sprva vrtel okrog zadnjih državnozborskih volitev in prihodnosti Slovenije, pa tudi vojne v Ukrajini. Če bi bil navzoč koordinator Jožef, ki je kot diplomat služboval tudi v Moskvi, kjer je bil vodja Konzularnega oddelka Republike Slovenije, bi nam lahko povedal, kako gledajo na ruski napad na Ukrajino v Nemčiji in namignil, kaj naj bi Putina privedlo tako daleč, da se je spravil nad nekdanjo prijateljsko sosedo. Tako pa smo se v pogovoru bolj gibali na področjih našega dela, zanimanja, branja pa tudi bližnjega misijona v Komendi. Vsi malce v skrbeh, kaj bo omenjena vojna povzročila v Evropi in v svetu.
Še posebej pozorno smo prisluhnili jubilantu Marku, ga povprašali za mnenje o tem in onem, moder nasvet. Eden od njih je bil: Delo krepi človeka, bistri um in ohranja prožne možgane. Predvsem umsko delo, ki se mu v glavnem vsi posvečamo na zelo različnih področjih, a kljub temu enotni v želji, da čim bolj pomagamo Komendi in Komendčanom.
Kako v prihodnje, bo snov našega prihodnjega srečanja, ko se bo naš koordinator Jožef verjetno že upokojil. Potem se bomo, takšna je bila želja navzočih članov Glavarjevega kluba, pogosteje srečevali. Dotlej pa na branikih »svobodne in demokratične Slovenije«, kakršno nam obljublja dr. Robert Golob z zmagovitim Gibanjem Svoboda, si takšno Slovenijo želimo tudi mi. Osvobojeno prisile, zla in gorja, temelječo na krščanskem socializmu, Jezusovem nauku in življenju prve Cerkve. Z dragoceno izkušnjo spoznavanja in nadaljevanja dela naših vrlih rojakov: Petra Pavla Glavarja, dr. Janeza Evangelista Kreka, župnikov Viktorijana Demšarja in Nikolaja Pavliča … Petra Pavla Glavarja tudi s tem, kar nam je novega o njem povedala knjiga (Ne)poznani Glavar.
Tudi naš jubilant dr. Marko nam kaže pot naprej. Popisano v lastni knjigi Moja pot, in sicer. Pot nadaljnjega ustvarjanja, prizadevanja in dela za dobro Komende in vse Slovenije. Nam tako drage domovine. Pa tudi pot dolgih sprehodov, meditacije in vedno novih smotrnih življenjskih ciljev. Stegovanja za Nepresežnim.
Jožef Pavlič
Foto: France Stele
